Dars že od leta 1994 gradi avtoceste in že od takrat dela oddaja prek javnih razpisov na podlagi zakonodaje o javnih naročilih. Čeprav je oblast zakonodajo večkrat spremenila, bi pričakovali, da so se v tem času pristojni v državni avtocestni družbi že naučili, kako je treba pripraviti razpis, da ta zaradi različnih pritožb verižno ne pade na državni revizijski komisiji. Da te obrti na Darsu še zmeraj ne obvladajo, v teh dneh spet kaže razpis za predor Markovec na obalni hitri cesti - državna revizijska komisija je sicer odločila, da pritožba SCT ne zadrži postopkov - in odločitev državne revizijske komisije pri izbiri izvajalca elektrostrojne opreme v predorih Barnica in Tabor na hitri cesti čez Rebrnice.

Priprava razpisov je obrt, pripravljati jih mora nekdo, ki zelo dobro pozna zakon in gradbeniško stroko, nekdo, ki ve, kaj hoče dobiti in kaj je na voljo. Vedeti mora, kako mora razpis napisati, da bo lahko izbral najbolj ugodnega ponudnika, kje mora biti pozoren, da bo razpis uspel in ga ne bo mogoče izpodbijati zaradi površnosti pri pripravi. Razpis in razpisna dokuemtnacija morata biti pripravljena tako, da se ponudniki nimajo časa ukvarjati z iskanjem šlamparij, ampak se morajo osredotočiti na to, da bodo pripravili čim bolj kakovostno ponudbo. Če sta razpis in razpisna dokumentacija kakovostna, se konkurenčni boj med ponudniki dejansko začne že pri pripravi ponudbe, ker posla ni mogoče dobiti tako, da je razpis preprosto napisan na kožo določenemu podjetju in je izbira najugodnejšega ponudnika po sistemu javnih naročil zgolj izpolnitev zakonskih zahtev.

Po vseh letih, odkar na Darsu pripravljajo razpise, res ni mogoče verjeti, da jim ni uspelo najti ljudi, ki bi ta posel obvladali in da vsi raje delajo za ponudnike oziroma k tem takoj, ko spoznajo, kako družba deluje, ‘prebegnejo’. Če gradbeniki sposobne ljudi najdejo, bi jih moral tudi Dars. Bolj verjetno je, da v družbi, v kateri že vseskozi prevladuje politično kadrovanje, tovrstno znanje ni temeljni pogoj za zaposlitev.

Naj se nikar ne izgovarjajo, da je problem plača. Če lahko predsedniku uprave Darsa na mesec izplačajo skoraj 11 tisoč evrov bruto, bi morali imeti denar tudi za nakup najboljših ljudi za pripravo razpisov, ki bi avtocestni družbi oziroma posredno davkoplačevalcu prihranili milijone, saj bi preprečili razne anekse, s katerimi izvajalci dvigujejo ceno, pa razna preplačila, unovčevanje garancij za slabo opravljeno delo, opravljali bi le dela, ki so potrebna - če držijo ugotovitve prometnega ministra, da se veliko del opravlja zato, da imajo podjetja delo -, in podobno. Dars očitno varčuje tam, kjer je to najmanj potrebno. Sicer pa druga državna podjetja in javne ustanove, ki oddajajo dela prek javnih razpisov, večinoma ne ravnajo nič drugače.

Glede na opozorila, da na Darsu še ne vedo, kje bodo prihodnje leto dobili denar, da bodo lahko poravnali vse svoje obveznosti, jim šlamparije pri pripravi razpisov in razpisne dokumentacije, ki so razlog za zamude pri oddaji del, lahko pridejo vedno bolj prav. Pozneje kot bodo oddali dela, pozneje jim jih bo treba plačati in več jim bo ostalo za odplačilo kreditov, ki jih ne bodo mogli vrniti s cestnino. Še posebej zdaj, ko vinjete ne zagotavljajo dodatnih prihodkov od cestnine na račun odpiranja novih odsekov - z izjemo tovornih vozil.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |