Kaj v koalicijski pogodbi ne bi smelo manjkati
vojko, četrtek, 23. oktober 2008Ker bo britanski ‘žarek blišča’ čez nekaj minut odletel iz slovenske ‘povolilne provincialnosti’ (v državo sumljivo podobnega imena, ki pa še ni predsedovala EU), ni čudno, da je dan bolj turoben (kot bi se še ‘nebo hotelo razjokati’) in kot takšen imenitna kulisa za premišljevanje o ‘čistopisu’ koalicijske pogodbe. V strankah bodoče koalicije so ga menda že dobili in hlastno proučujejo, kaj so pravzaprav uskladili in česa ne. Pričakovanja, kaj naj bi v ‘osnutku predloga’ pogodbe bilo, so, pravijo nekateri dobro obveščeni viri, navzlic izjavam o ‘lepem napredku’ in ‘manjših razlikah v pogledih’ še vedno precej vsaksebi. Nekako tako, kot so bila, in so še, različna stališča o predsednikovem seznamu povabljencev na zadnjo večerjo z Njenim veličanstvom. Eh, včasih smo sestavljali le nogometne in košarkarske reprezentance, zdaj pa smemo nergati že nad toaletami in jedilniki …, demokratični napredek je očiten. Vzemimo si torej, prosto po Borisu Jelcinu, državljanske suverenosti, kolikor je lahko prebavimo in imejmo pri roki, poleg seznama povabljencev za naslednjo predsednikovo večerjo, še ’svojo’ koalicijsko pogodbo.
Sam za oporo pri presoji tistega, kar bi predvideni mandatar Borut Pahor rad imel dokončno usklajeno do nedelje, ponujam nekaj točk (brez kakšnega vrstnega reda in ‘želje’, da bi bile vse in ob podmeni, da nič od ne prav veliko ‘pametnega’ iz osnutka pogodbe ne bo izpadlo), ki - vsaj tako člani vlade, umetniki in sploh kulturniki ter znanstveniki in vsi drugi ‘užaljeno odsotni’ na torkovi večerji - ne bi smele manjkati, še več, ki bi morale biti sprejemljive za katero koli odgovorno parlamentarno stranko.
- takojšnja izredna revizija poslovanja vseh podjetij, (zlasti pa) bank, zavarovalnic in skladov, v katerih je država tako ali drugače večinski lastnik, in najpomembnejših javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je
- takojšnja priprava infrastrukturnih projektov (zlasti železniških in ljubljanskega pri in mestnega prometa), za katera bi bilo mogoče dobiti sredstva iz bruseljskih skladov
- dvig splošne olajšave za dohodnino na raven minimalne plače
- postopna uvedba davka na nepremičnine s transformacijo zemljiškega prispevka
- priprava in sprejem nacionalnega energetskega programa v skladu z zahtevami stabilne oskrbe in okoljske vzdržnosti (obnovljivi viri)
- spodbujanje poznejšega upokojevanja z oprostitvijo plačevanja prispevka za pokojninsko zavarovanje ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, povišanja pokojnin le do meje enoodstotnega zapostajanja za rastjo produktivnosti, priprava celovite reforme pokojninskega sistema in v tem okviru ukrepov za spodbujanje rasti deleža prostovoljnega zavarovanja
- določitev koncesijskih meril za mrežo osnovnega javnega zdravstva in meril za bolnišnično mrežo
- odprava obveznega članstva v kmetijsko-gozdarski in obrtni zbornici
- preusmeritev sredstev državnega stanovanjskega sklada v gradnjo oziroma odkup profitnih in neprofitnih najemnih stanovanj
- nadomestitev letne takse za registracijo osebnih vozil in davka na motorna vozila z ‘okoljsko’ takso, odvisno od porabe in izpustov škodljivih snovi (ne pa od moči in prostornine motorja), takojšnji postopni dvig trošarin in s tem cen pogonskih goriv
- postopni (v obdobju treh let) dvig cestnin za tovorni promet na raven sosednjih članic EU, uvedba nekajdnevnih vinjet in podražitev cestnin za vozila do 3,5 ton
- uvedba kavcije za plastenke in steklenice ter prepoved plastičnih nakupovalnih vrečk
- ponovna uvedba obveznega in pri vpisu na srednjo šolo upoštevanega nacionalnega preverjanja znanja (ekstercev) ob koncu devetletke, proučitev sistema štipendiranja nadarjenih in sistema državnih tekmovanj znanja za osnovno in srednješolce
- ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu ali drugačna odprava glavne anomalije volilnega sistema
- sprememba referendumske zakonodaje v smeri zaostritve pogojev za razpis referenduma
- spremembe medijske politike in zakonodaje na programskih izhodiščih Zares
- reforma sodstva v skladu s predlogi LDS
- preložitev uveljavitve kazenskega zakonika in ponovna obravnava s potrebnimi popravki v kontekstu sprememb zakona o kazenskem postopku
- sprejem zakonodaje, potrebne za enotno evidenco prejemkov, in poenostavitev postopka za pridobivanje vseh socialnih transferjev in nadzor nad njimi
- takojšnji pogovori s KBC o možnostih za povečanje njenega deleža v NLB
- vztrajanje pri dvostranskem reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
- uvedba investicijski olajšav na davek iz dobička
meni lasten komentar je ob vseh točkah, ki govorijo o tem, kako iz materialnih resursov države Slovenije dobiti največ seveda še nujno:
-skrb za mentalno blagostanje državljanov (naroda).
da se razumemo govorim o času (globalizacija, če jo maramo ali ne), ki zahteva tekmovalnost na vsakem koraku, v vsakem življenskem obdobju in posledično prinaša kvalitetno nov “pritisk” na delovnem mestu. V vsakdanje “družinsko” življenje pa povečano skrb tako za otroke, kot starostnike,.. daljša pričakovana življenska doba pa še znantno povečanje bolezni, kot so rak in predvsem starostne nevrodegenerativne bolezni. Da se znotraj tega skriva učenje skozi vse življenje, podaljšanje delovne dobe na delovnem mestu primernem za starejše…
dodane točke predhodnika ne zmorem komentirati drugače, kot odvisno od investicije (vsak kvadratni meter betona in asfalta v smislu predlogov iz originalnega prispevka, ki ga komentiramo ne sme biti investicija), vem pa, da bo prav “mentalna dobrobit” (zdravje) zaposlenih pomemben dejavnik, ki zagotavlja našim vrlim ekonomistom temelj za njihov uspešen kapitalizem (za rast in to ne samo v kvantitativnem smislu, ampak po novem predvsem v kvaliteti) oz. družbo, kot si jo večina želi.
- zmanjšati prispevke za vojsko (iz 2.2% BDP ali koliko je že bilo zahtevano na 1% BDP) in jih preusmeriti v razvoj in znanost (obljubila SD)
- umik slovenske vojske iz Iraka in Afganistana
- postavljanje vprašanja človekovih pravic v ZDA na nivoju EU in posledično odnosov EU-ZDA
- moratorij na uporabo GSO cca 20 let; če se do takrat izkaže da ni nobenih problemov, jih lahko začnemo uporabljati takrat (da ne bo kot pri DDT) (Zares)
- ukinitev reklam na RTV (glede na želje o zgledovanju po BBCju)
- ukinitev reklam v poštnih nabiralnikih - mislenost naj se obrne in podjetja, ki želijo reklamirati, naj priskrbijo naslovnikom samolepilne nalepke, ki si jih ti nalepijo na poštni nabiralnik, če od podjetja želijo reklamo - sicer pa naj reklame ne bodo dovoljene (prihranek papirja)
- strožji zakon o javni uporabi slovenskega jezika v imenih podjetij in trgovin ter pri na prodajnih proizvodih - ob tujih naslovih/frazah/opisih mora biti obvezen prevod v slovenščini v isti tipografiji in velikosti, kot je na originalu/originalnem izdelku)
- napraviti komisijo, ki bo pregledovala tehnične izdelke in jih ovrednotila glede na uporabnost v Sloveniji (”neuporabno/se naj ne bi prodajalo v Sloveniji” - izdelek nima podpore za slovenski jezik; “manj uporabno” - delna podpora, vendar s pomanjkljivostmi (ni šumnikov, deluje slabo, …); “uporabno/podpora ustreza standardom slovenskega knjižnega jezika”). Izdelki v zadnji stopnji bi lahko dobili nekakšen bonus.
james
Takšne olajšave so bile pred štirmi leti ukinjene, kljub dobri praksi. “vzdržno” gospodarjenje brez investicij ne deluje. Brez investicij ni možno ohranjati delovnih mest predvsem pa ne konkurenčnosti
- čim bolj učinkovito koriščenje evropskih sredstev za raziskave in razvoj
- spodbude za prehod na alternativne vire energije pri ogrevanju individualnih hiš in večstanovanjskih zgradb, pokrite iz ekoloških taks in povečane trošarine na goriva,
- sistematsko spodbujanje individualne kreativnosti od vrtca naprej ter spodbude za razvoj idej v podjetniške projekte s subvencijami za start-upe,
- uvedba splošnega otroškega dodatka na 150 evrov za otroka,
- povišanje javnih izdatkov za R&R na 1% BDP (preusmeritev iz vojaškega proračuna), finančna shema za privabitev top domačih in tujih znanstvenikov,
.
.
.
- imenovanje JJ za dosmrtnega veleposlanika v Mongoliji in DR v Severni Koreji
@ JPD
“- imenovanje JJ za dosmrtnega veleposlanika v Mongoliji in DR v Severni Koreji”
Saj vem, da je šala, ampak v vsaki šali je nekaj resnice. A je res blo tko slabo?
“saj ni res pa je”
-zmernost pri nataliteti in otroški dodatek socialno revnejšim slojem
-spodbuda individualne kreativnosti od vrtca naprej na način, ki ne vključuje demagogije herojin mam in tako omejuje posameznika, ki se odloči, brez kaznovanja z višjimi davčinami, preživeti življenje v samskem stanu in brez otrok (enakost za vse)
-po zgledu španskega parlamenta (resnični evropski svetilnik) izenačiti pravice živali in ljudi
-vsako drevo nadomestiti z desetimi novimi (za enako primarno produkcijo rabimno več kot deset tisoč sadik, no drevo na srečo raste) in zanje skrbeti v smislu “toliko je korenin, kot je krošnje”)
-uvedba biologije od prvega razreda devetletke z učenjem osnovne formule fotosinteze..
čisto zares pa mislim, da so prav vsi predlogi v komentarjih vredni razmisleka in zelo dobri. lepo bi jih bilo konkretizirati.
vnaprejšnje opravičilo, da sem podtaknil prvi del zraven.. meni je to najpomemnbnejša stvar trenutno na planetu - da bodo otroci resnično lahko (končno) pričeli razmišljati mimo tankov, A-bomb, .. in vseh teh tehnikalij za zagotovitev, da mortaliteta postane kapital (saj vedo ekonomisti - številka, ki raste.. in je že kapital)
In še moj skromen predlog kot dopolnitev že navedenih:
- popolnoma ločiti državo in RKC (s tem postaviti vse verske skupnosti v enakopraven položaj ter izvesti ponovno reformo ločevanja cerkev od države)
@jože p. damijan
Hvala za odgovor! in …
“- imenovanje JJ za dosmrtnega veleposlanika v Mongoliji in DR v Severni Koreji” -
… mraz Ovid’ja v Pontu tare …
Glosa
Slep je, kdor se s petjem ukvarja,
Kranjec moj mu osle kaže;
pevcu vedno sreča laže,
on živi, umrje brez d’narja.
Le začniva pri Homeri,
prosil reva dni je stare;
mraz Ovid’ja v Pontu tare;
drugih pevcev zgodbe beri:
nam spričuje Alighieri,
káko sreča pevce udarja;
nam spričujeta pisarja
Luzijáde, Don Kihota,
kákošna Parnasa pota, -
slep je, kdor se s petjem ukvarja.
Kaj Petrarkov, kaj nam Tassov
treba pevcev je prijetnih?
Slišim od butic neukretnih
prašat’ zdanjih, prednjih èasov.
Kómur mar prijetnih glasov
pesmi, ki pojo Matjaže,
boje krog hrvaške straže,
mar, kar pevec pel Ilir’je,
mar »Čebel’ce« roji štirje,
Kranjec moj mu osle kaže.
Lani je slepar staríno
¹e prodajal, nosil škatle,
meril platno, trak na vatle,
letos kupi si graščino.
Naj gre pevec v daljno Kino,
še naprej se pot mu kaže,
naj si s tinto prste maže,
naj ljubezen si obeta
vneti lepega dekleta,
pevcu vedno sreča laže.
Vendar peti on ne jenja;
grab’te d’narje vkup gotove,
kupovájte si gradóve,
v njih živíte brez trpljenja!
Kóder se nebó razpenja,
grad je pevca brez vratarja,
v njem zlatnina čista zarja,
srebrnina rosa trave,
s tem posestvom brez težave
on živi, umrje brez d’narja.
France Prešeren
(Glosa je izšla v IV. zv. Čebelice, poleti 1834.)
Malce kilava analogija, a meni vse prav pride. A ne?
Spoštovane bralke, spoštovani bralci razgledov.net.
Na Umanoteri smo prejšnji teden poslali poziv g. Borutu Pahorju, naj v koalicijski pogodbi zagotovi usmeritve, ključne za Slovenijo in nas kot njene državljane. Po mnenju strokovnjakov, podjetij in posameznikov, ki so poziv podprli, mora Slovenija navkljub trenutni finančni krizi ohraniti dolgoročni pogled in vizijo ter vztrajati pri reševanju vprašanj podnebnih sprememb: “Dokler ne bomo uspešno nagovorili podnebnih sprememb, bomo ohranjali tudi ključne vzroke globalnih kriz: socialne države s stabilno gospodarsko rastjo in povečanim BDP namreč ne bomo mogli doseči, če se bomo posamezniki v vsakodnevnem življenju soočali z vedno večjimi stroški.”
Poziv si lahko ogledate in se mu tudi pridružite na tejle povezavi:
http://www.umanotera.org/index.....p;id=10682
@ Anika - Ana M. Mayerhold
“Isto vide a razno tumače”, mislim da je to očitno.
@james
Kaj pa, če obrneva?
“Razno vide, a isto tumače?” Bo treba it v notranjost, kakor tiste tri opice v indijskem templju, ki si zakrivajo ena oči, druga ušesa, tretja usta, oziroma, ena ne vidi nič, druga ne sliši nič in tretja ne govori - nič. In kot bi rekel Mali Princ. “Bistvo je očem skrito”. Pa lep pozdrav, Anika
@ Anika - Ana M. Mayerhold, ja, temu smo rekli nazaj iz glave na noge - pa je stvar včasih kot v hrvaški risanki Nogalo; nikoli ne več kje je glava in kje noga.
Z Malim Princem pa se ni težko strinjati.
Kje smo to že? Aja, ali poslati ali ne odhajajočega premierja “virtualno” v Mongolijo ali S. Koreko. Jaz osebno tega predloga bivšega ministra ne podpiram - ljudje iz Kumorca od Josipa Broza naprej se iz popotovanj “Moskva all inclusive” vračajo nevarni demokraciji. Pa naj je še tako slaba mi je le ljubša, kot kakšni novi eksperiment po vrnitvi iz omenjenih azijskih držav.
Glede na dosedaj slišano bodo najpomembnejša točka koalicijskega dogovora pokojnine in socialni transferji. Vse ostalo kar bi si želeli, da bi bilo v koalicijski pogodbi, je videti tako irelevantno.
Draginjski dodatek, ki ga je Vlada v odhajanju, kot predvolilni sladkorček namenila upokojencem katerih pokojnina znaša do 500 EUR, in dodatek za rekreacijo oz. tako nekako za upokojence, ki prejemajo do 500 EUR (takih naj bi bilo menda 279.000), ki naj bi bil izplačan v prihodnjem letu je povolilni sladkorček bodoče Vlade. What’s the difference?
Pa tu ne gre le za javno finančni vidik pokojnin na katerega se sklicujejo v bodoči Vladi. Je kdo od njih pomislil na diskriminacijo upokojencev?
Verjetno obstaja razlog zakaj nekdo prejema 500 EUR pokojnine, upokojenci z nepolno delovno dobo, invalidski upokojenci itd. Zakaj nekdo, ki je pošteno delal 35 let oziroma 40 let in katerega pokojnina presega nekaj čez 500 EUR tega dodatka ne more biti deležen. Poznam primere, ko so se ljudje invalidsko upokojili, ne zaradi zdravstvenih razlogov, ampak zato, ker so se znašli. Pa takih ni malo in ti zelo verjetno prejemajo pokojnino, ki ni večja kot 500 EUR in zdaj bodo dobili še dodatek. Zviševale naj bi se najnižje pokojnine, na čigav račun? Revščine se ne da odpraviti s socialnimi transferji, ampak na način, da nam bo šlo vsem bolje.
In v gospodarskih razmerah kakršne vladajo sedaj, ko so ogrožena delovna mesta, posel podjetjij, ko se marsikateri delavec komaj prebije do konca meseca, zdaj so najpomembnejša tema pokojnine. Saj človek ne more verjeti. Namesto, da bi se koalicijski partnerji ukvarjali kaj narediti za gospodarstvo, podjetja, da bodo konkurenčna in od katerih nenazadnje priteka denar v državni proračun in od tod namenja denar za zdravstvo, pokojnine, itd. ni o tem (spodbujanju raziskav, tehnološkega razvoja v podjetjih itd.) slišati ničesar.
Hmm ne vem ali se samo meni zdi, da diši po socializmu, bodo pač razdelili proračunska sredstva za zdravstvo, šolstvo, pokojnine, pa naj stane kolikor hoče…..
“In v gospodarskih razmerah kakršne vladajo sedaj, ko so ogrožena delovna mesta, posel podjetjij, ko se marsikateri delavec komaj prebije do konca meseca, zdaj so najpomembnejša tema pokojnine. Saj človek ne more verjeti.”
O, le verjemi. Gospodarsko področje je bilo urejeno že pred koalicijskimi pogajanji. Pogajanja za to niti niso bila potrebna, ker je bil sklenjen z mediji vred dogovor, da prihajajo težki časi in da ne smemo biti preveč razočarani nad morebitnimi slabimi rezultati naslednjih štirih let.
“Česa v koalicijski pogodbi ne bi smelo manjakti?” Morda bi bilo boljše vprašanje: “Česa je v koalicijski pogodbi preveč? Bojim se, da veliko in da je “njihovo” početje - do potankosti izdelana koalicijska pogodba - “strel v prazno”. Bolje bi bilo, če bi jasno in kratko povedali svojo NAMERO v duhu libertarnosti - ki nakazuje “pritiskanje na gumb do onemoglasti ZA prostost, svobodo”, za katero pa je predpogoj tako ekonomska stabilnost in posledično mir in zadovoljstvo državljanov, teh osnovnih nosilcev zdravega gospodarstva in bivanja. Po jasno izraženi takšni nameri, se pot ozirom način, kako to doseči, odpirata sama, ko hodimo po tej poti v smeri zadanega cilja, zato pa je najprej potrebno narediti inventuro obstoječega stanja. Dosedanja vlada je v veliki meri posegala v in spreminjala prenekateri družbeni in materialno/finančni sistem bodisi v šolstvu, javni upravi, financah, pravosodju … zdaj na vrat na nos ponovno spreminjati sisteme, ne da bi se sistemi umirili in pokazali rezultate - je res tvegano početje, ker na koncu ne bo nič več pregledno in jasno. To seveda ustreza novim načrtovalcem, ki menijo, da ima “nadstavba” odgovore in rešitve za vsa vprašanja - to pa nas spomni na že videno in pre-živeto. Če ponovno uporabim analogijo tokrat z mravljiščem: ko dregnemo v mravljišče, porušimo nek ustaljen sistem poti in bivališč mravelj; čez nekaj časa mravlje ponovno vzpostavijo novi organski sistem poti, shramb, bivališč. Če bi jim kar naprej rušili sistem, bi mravljišče propadlo in “matica” bi se izselila in si poiskala novo bivališče, če ne bi s takim našim ravnanjem ugonobili tudi matice same. Morda so v situaciji, kakršna vlada zdaj v svetu in pri nas potrebni res drastični in nenavadni ukrepi: namesto dajanja injekcij bankam in pravnim subjektom, je treba dajati injekcije kapitala/energije bazi - državljanom, da se poveča kupna moč in domača poraba za neposredno in osnovno reprodukcijo, dokler si sistem ne opomore. Najbolj pomembna v svetovnem merilu pa je ustvarjalnost človekovega uma v nastali in že obstoječi noosferi ter nova znanstvena odkritja v materialnem svetu in njihova aplikacija; saj so edino ta odkritja pognala razvoj v 19. in 20. stoletju - čeprav lahko rečemo, da je vse, kar pozna sodobna tehnologija, bilo odkrito že konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja - do začetka prve svetovne vojne; sledile so zgolj aplikacije in izboljšave. Človeštvu se v krizah, za katero imajo Kitajci sinonim priložnost, obetajo
(r)evolucionarne spremembe/zamenjave v fizični ekonomiji, torej v realni ekonomiji, v materialnem svetu - ki so bile do zdaj zaradi prevlade finančnega ali monetarnega inžineringa zamolčane, zadušene in celo prepovedane. Razvoj, pa tukaj apeliramo, da naj bo vzdržen, ni posledica finančnih kapacitet, ampak človekovega uma, ustvarjalnosti. Da pa bi bilo to mogoče, se mora človek umiriti in za-misliti, odstraniti vse šume in v telesni drži Rodinovega “Misleca” odstraniti vso mentalno navlako, ki se je nabrala v 20. stoletju - odstraniti vse, kar ni račka. Po tisti znani, kitajski modrosti: kako naredim leseno račko? Tako, da odstranim vse, kar ni račka!
@Kolenkišta
Vse se začne in konča pri denarju. Ko upad življenjskega standarda človek občuti v lastnem žepu, se toleranca za sprejemanje (i)racionalnih političnih odločitev precej zmanjša. Zato tudi 4-letni mandat v takih razmerah (recesije) verjetno ni najbolj realna opcija.
Opozarjanja na potrebno zategovanje pasu, ki smo ga bili deležni še v socialistični ex-YU pa se najbrž še marsikdo spomni…..