Francoski predsednik Nicolas Sarkozy vztraja, da mora država v EU na enak način kot bankam pomagati tudi gospodarstvu. Ustanoviti je treba nacionalne sklade, ki bodo kupili deleže v strateško pomembnih industrijskih podjetjih, je prepričan. Ta podjetja je treba po njegovih besedah podržaviti zato, ker je cena njihovih delnic padla in jih bodo zaradi tega poceni kupili tuji državni premoženjski skladi. “Nočem, da se bodo državljani v EU čez nekaj mesecev zbudili in ugotovili, da evropske družbe ne pripadajo evropskim prestolnicam,” je Sarkozy v evropskem parlamentu pojasnil svoj sicer znan predlog. V Evropi je treba še naprej proizvajati avtomobile, letala in ladje, pravi. Evropski skladi - vsaka članica bi morala ustanoviti svojega - bi kasneje svoje deleže v podjetjih lahko z dobičkom prodali. Ni treba, da vse članice ukrepajo enako, a določene ukrepe je treba uskladiti in se o njih dogovoriti.

Ta predlog je francoski predsednik kot predsedujoči svetu EU prinesel na mizo že prejšnji teden na zasedanju evropskega sveta. Večina voditeljev držav članic mu je takoj povedala, da to ne pride v poštev. Tokrat so se posebej ostro odzvali v Berlinu. Nemški gospodarski minister Michael Glos je dejal, da Sarkozyjev predlog ni v skladu z nemško gospodarsko politiko. Državno gospodarstvo na splošno ni zaupanja vredno. Nekateri nemški ekonomisti pa so ob tem za Spieglovo spletno stran izrazili prepričanje, da je Sarkozyjev predlog za podržavljanje v bistvu uvod v protekcionizem, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli EU.

Francija sicer že ima določenih enajst strateško pomembnih sektorjev - to so predvsem energetske družbe, informacijska tehnologija, vojaška industrija -, a jih glede na sprotne potrebe hitro tudi razširi. Za nakup več kot tretjine delnic teh podjetij je treba dobiti dovoljenje ministrstva za finance. Na podlagi te določbe je vlada lani, recimo, preprečila, da bi ameriški Pepsi prevzel Danone. Junija lani pa je Sarkozy na zasedanju evropskega sveta celo skoraj dosegel, da bi z lizbonsko pogodbo konkurenčnost izločili iz temeljnih pogodb EU. V zadnjem trenutku mu je to preprečil sedanji predsednik britanske vlade Gordon Brown, ki je takoj, ko je bil na to opozorjen, ogorčeno poklical takratnega predsednika vlade Tonyja Blaira, ki je takrat zadnjič sodeloval na zasedanju voditeljev članic EU, in od njega zahteval, da mora Sarkozyjev načrt brezpogojno preprečiti.

Članice evroobmočja pa po mnenju Nicolasa Sarkozyja potrebujejo tudi svojo vlado, ki jo sestavljajo voditelji držav članic. Finančni ministri evroobmočja, ki se redno sestajajo v okviru evroskupine zvečer pred rednimi zasedanji  ministrov za finance vseh 27 članic EU, po njegovih besedah niso dovolj. Finančna kriza je pokazala, da “tako ne gre več”. “Imamo centralno banko, skupno valuto, nimamo pa skupne vlade, ki bi si zaslužila to ime,” pravi Sarkozy. Ta vlada bi se morala po njegovih besedah dogovarjati z Evropsko centralno banko, ki mora sicer še naprej ostati neodvisna.

Tudi ta zamisel ni nič novega. Že kmalu potem, ko je lani postal francoski predsednik se je povabil na zasedanje evroskupine in finančne ministre skupaj s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) prepričeval, da mora politika dobiti večji vpliv pri odločitvah ECB. Čeprav bo Francija s 1. januarjem 2009 predsedovanje svetu EU predala Češki, je Nicolas Sarkozy že prejšnji teden po zasedanju evropskega sveta napovedal, da bo tudi po novem letu delal, da bo prepričal nasprotnike, zato pričakuje, da bodo njegovi predlogi sprejeti.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |