Francoski predsednik Nicolas Sarkozy ima preveč dela z iskanjem rešitev za finančno krizo in sprejemom podnebno-energetskega svežnja, da bi kot predsedujoči svetu EU utegnil misliti še na Zahodni Balkan. Tudi sicer tega dosjeja ni uvrstil med prednostne naloge svojega predsedovanja. Po zavrnitvi Lizbonske pogodbe junija letos na Irskem je Sarkozy celo izjavil, da brez te pogodbe vstop novih članic v EU ni mogoč, kar precej skrbi Hrvate. Michael Emerson, izvedenec Centra za evropske politične študije (CEPS) kljub temu predlaga, naj EU in države Zahodnega Balkana čim prej spremenijo in okrepijo predpristopno strategijo. Skrajni čas je, da to naredijo. Sodelovanje na področju trgovine bi bilo treba nadgraditi tako, da bi vzpostavili carinsko unijo z EU, po vzoru Črne gore in Kosova pa bi tudi drugim državam Zahodnega Balkana EU morala omogočiti uporabo evra kot valuto, če to želijo.

Eurozone doctrine should be adapted to realities. Rather than regarding the use of the euro by Montenegro and Kosovo as an unfortunate turn of events, the costs and benefits of unilateral adoption of the euro by not-yet member states of the region should be more openly appraised, and the option to ‘euroise’ recognised as a possibility.

Državam Zahodnega Balkana bi EU morala omogočiti enak dostop do denarja iz strukturnih skladov, kot ga imata kot članici EU Bolgarija in Romunija. Zdaj je razmerje 4 proti 1 v korist obeh članic EU. Romunija in Bolgarija imata tako iz teh skladov na voljo več denarja, kot ga dejansko lahko porabita, države Zahodnega Balkana pa imajo bistveno večje potrebe od zneskov, ki jih imajo na voljo, opozarja Michael Emerson. V obdobju od leta 2007 do 2013 bo dobila Bolgarija na prebivalca na leto 162 evrov, Romunija 183 evrov in Zahodni Balkan le 43 evrov. Zdaj imajo države Zahodnega Balkana na leto na voljo v povprečju 765 milijonov evrov, če bi zanje veljala enaka merila za pridobitev denarja iz strukturnih skladov kot za Bolgarijo in Romunijo, bi dobile 2 milijardi evrov več.

Evropska komisija bo v začetku novembra objavila redno poročilo o napredku kandidatk (Hrvaška, Turčija in Makedonija) in potencialnih kandidatk za članstvo (Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Albanija). V tem poročilu bo navedla, ali je Hrvaška izpolnila pogoje za zaključek pogajanj o članstvu do konca mandata sedanje evropske komisije v jeseni 2009, ali Makedonija izpolnjuje pogoje za določitev datuma za začetek pogajanj, ali Črna gora lahko pridobi status kandidatke, kako je napredovala Bosna in Hercegovina. Srbija bi ta status rada dobila še letos ali najkasneje spomladi 2009, a ga zaradi nasprotovanja nekaterih članic, zlasti Nizozemske, ne more, dokler ne bo izročila haaškemu sodišču pobeglega generala Ratka Mladića. Za Črno goro je predsednik vlade Milo Djukanović pravkar napovedal, da bo še letos zaprosila za status kandidatke. Za Makedonijo je evropski komisar za širitev že napovedal, da še ne izpolnjuje pogojev za začetek pogajanj o članstvu, ker ni izpolnila pogojev, ki jih je letos spomladi dobila od evropske komisije. Status kandidatke ima Makedonija že od decembra 2005.

Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je septembra hrvaškemu predsedniku Ivu Sanaderju naštel kar precej nalog, ki jih mora izpolniti, da bo pogajanja lahko zaključila še v mandatu sedanje evropske komisije. Izpostavil je boj proti korupciji, reforme na področju pravosodja, zagotovitev konkurenčnosti. Če Hrvati pogojev, ki so jih sicer že marca dobili od evropske komisije, ne bodo izpolnili, po Barrosovih besedah v jeseni 2009 ne bodo mogli končati pogajanj. Emerson pravi, da bo Hrvaška lahko postala članica EU leta 2011, če bo leta 2010 podpisala pristopno pogodbo in bo vseh 27 članic EU leta 2009 ratificiralo Lizbonsko pogodbo. O nadaljnjih širitvah pa ni več jasnih načrtov.

If Lisbon’s ratification is completed in 2009, the signing of a Treaty of Accession with Croatia could take place in 2010, with effective accession maybe in 2011. But beyond that there are no clear scenarios for who might be next and when.

EU je zdaj pred dvema vprašanjema. Prvo je, kako lahko okrepi sodelovanje z Zahodnim Balkanom in zagotovi večjo integracijo teh držav s cono proste trgovine, drugo pa je, ali lahko nadgradi sporazume o stabilizaciji in pridruževanju (SAA), ki odnose z EU urejanjo na bilateralni ravni s posameznimi članicami, s carinsko unijo.

Overall the operational and legally binding content of the SAAs consists mainly of a fairly deep free trade area, while the remaining extensive (or almost encyclopaedic) landscape of issues amounts to little more than sketching the agenda that will later have to take real shape in the process of accession negotiations. For countries like Croatia that are already well advanced in the accession negotiations, the passage from SAA to membership is an easy fit. For others with more remote prospects for the opening of negotiations, however, the question is how the SAA process might be boosted in order to enhance the momentum of Europeanisation.

Na področju trgovine imajo vse države Zahodnega Balkana v okviru SAA z EU sklenjene sporazume o prosti trgovini - srbska vlada je ravnokar sporočila, da bo trgovinski del SAA začela enostransko izvajati s 1. januarjem 2009, v skladu s predlogom EU, ki SAA ne namerava uveljaviti, dokler Beograd ne izroči haaškemu sodišču Ratka Mladića -, vse so tudi članice nove Cefte. Uvedba cone proste trgovine je bolj zapleten proces, potrebno je precej dokumentacije kot dokaz, da podjetju ni treba plačati carine. Takšni postopki pa so vselej ugodno gojišče za korupcijo, opozarja Emerson. Bolj enostavno bi bilo po njegovem mnenju oblikovati carinsko unijo med EU, Turčijo in Zahodnim Balkanom. V tem primeru bi države Zahodnega Balkana morale sprejeti tarife, ki jih ima EU za trgovanje s tretjimi državami in evropske carinske standarde. Tako bi omejili tudi korupcijo, ki je velik problem na območju Zahodnega Balkana.

The dangers of floods of imports flowing illegally into the EU market from third countries via this enlargement of the customs union is particularly reduced, due to the fact that the Western Balkans, after Croatian accession, will be close to becoming an enclave within the EU. There will only be a few ports in Montenegro and Albania to control, and for this the EU could easily deploy some customs personnel to monitor and strengthen the customs services there. Responsibility for organising this re-calibration of policy should fall not only on the European Commission, but also the Western Balkan states themselves, and here the newly founded Regional Cooperation Council could play a key role.

Objavljeno pod svet | | |