Zakaj morajo članice EU vztrajati pri svojih zavezah z boj proti podnebnim spremembam in še letos doseči dogovor o podnebno-energetskem svežnju, ki predvideva ukrepe za boj proti podnebnim spremembam? Zakaj se francoskemu predsedstvu mudi? Prvič vsekakor zaradi tega, ker s prvim januarjem 2009 za pol leta predsedovanje svetu EU prevzame Češka. Njen predsednik Vaclav Klaus je eden tistih, ki ne verjamejo v podnebne spremembe, poleg tega ima Češka zelo nestabilno vlado in je v skupini novih članic, ki hočejo omiliti zaveze za boj proti podnebnim spremembam.

Drugič se Franciji mudi zaradi tega, ker mora o svežnju odločati tudi evropski parlament. Ker so junija prihodnje leto volitve v evropski parlament, bodo poslanci v resnici normalno delali do konca marca, potem imajo volivno kampanjo. Na novo sestavo parlamenta, ki bo začel delati v jeseni 2009, pa ne gre čakati, ker mora EU imeti svoje zaveze dokončno potrjene do 30. novembra 2009, ko se v Københavnu začne 15. mednarodna podnebna konferenca. Na tej konferenci bodo udeleženci iz vsega sveta odločali o zavezah in ukrepih proti podnebnim spremembam po letu 2012, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.

Predvidena je potrditev københavenskega protokola, s katerim naj bi se države na globalni ravni zavezale, da bodo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov znižale za 20 odstotkov. Ker naj bi EU pri dogovarjanju o tem sporazumu imela vodilno vlogo, se bo lahko kredibilno pogajala z ZDA, Kitajsko, Brazilijo, Indijo, Rusijo, Avstralijo in drugimi državami le, če bo sama imela svoje zaveze že potrjene. Da bi EU sama v primeru globalnega dogovora svoje izpuste do leta 2020 znižala za 30 odstotkov, kakor so se marca 2007 dogovorili voditelji EU, zdaj predvidevajo samo še poslanci odbora za okolje v evropskem parlamentu.

Sklepi, ki so jih voditelji članic EU na zasedanju evropskega sveta ravnokar potrdili na predlog Francije - da EU vztraja pri svojih zavezah -, pa so pomembni za letošnjo, 14. mednarodno podnebno konferenco, ki bo od 1. do 12. decembra v poljskem Poznanu. Na lanski podnebni konferenci na Baliju je bil dogovorjen časovni načrt za globalni dogovor po letu 2012, v Poznanu naj bi potrdili akcijski načrt in program dela za dosego dogovora na konferenci v Københavnu. Na podlagi zavez, ki so jih vnovič potrdili voditelji na evropskem svetu, bodo ministri za okolje držav članic že v ponedeljek na rednem zasedanju sveta za okolje v Luksemburgu odločali o izhodiščih, ki jih bo delegacija EU zastopala v Poznanu.

At the Poznań conference discussions will concentrate on the following objectives:
− agreement on a plan of action and programmes of work for the final year of negotiations on future commitments, actions and cooperation;
− closer commonality of views on a “shared vision” for long-term cooperative action;
− proposal for an overall architecture of the 2009.

Voditelji članic EU so marca 2007 na zasedanju evropskega sveta pod vodstvom nemške kanclerke Angele Merkel sprejeli zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov na 20 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov, vse na ravni EU do leta 2020. Dogovorili so se tudi povečanje deleža biogoriv v transportu na 10 odstotkov, ko bodo na voljo tehnologije za tretjo generacijo (to je pridelava biogoriv iz rastlin, ki niso namenjene za prehrano in krmo, kot je recimo les). Dogovorjeno je že, da v končni rešitvi ne bo več biogoriv, ampak bo cilj od 10 odstotkih veljal za alternativne vire energije, kar omogoča veliko širšo izbiro. Vključuje recimo tudi električne avtomobile, kjer so tehnologije že veliko bolj razvite in tudi uporabne kot pri biodizlu in bioetanolu.

Na podlagi teh zavez je evropska komisija januarja letos objavila podnebno-energetski sveženj, v katerem je navedeno, koliko mora za uresničitev zavez prispevati posamezna država članica - za koliko mora zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov in za koliko povečati delež obnovljivih virov energije v ponudbi energentov - in s katerimi ukrepi bo to mogoče doseči. Komisija je hkrati spremenila izhodiščno leto za zmanjšanje izpustov z 1990 na 2005, to je naredila z argumentom, da ima šele za to leto na voljo primerljive podatke za vseh 27 članic EU. Za zmanjšanje izpustov je predvidela, da bodo morala industrijska podjetja in elektropodjetja na dražbah kupovati kupone za svoje izpuste, za sektorje, ki ne bodo vključeni v shemo (kmetijstvo, promet, ogrevanje, ravnanje z odpadki), pa je za posamezne države članice določila omejitve - Slovenija bi smela te izpuste povečati za 4 odstotke, če nič ne bo naredila, se bodo povečali za 10 do 15 odstotkov. Delež obnovljivih virov energije mora Slovenija po tem predlogu do leta 2020 povečati s 16 na 25 odstotkov.

Evropska komisija je imela velike težave že pri pogajanjih z državami članicami med pripravo podnebno-enegetskega svežnja, zato je morala njegovo objavo prestaviti z začetka decembra 2007 na drugo polovico januarja 2008. Marca 2008 so o njem opravili prvo razpravo voditelji članic EU in pokazalo se je, da je v primerjavi z marcem 2007, ko so potrdili osnovne zaveze, svoje mnenje najbolj spremenila nemška kanclerka Angela Merkel. Iz vodteiljice, ki jo najbolj skrbijo podnebne spremembe, se je prelevila v lobistko nemških industrijskih podjetij, saj je odločno vztrajala, da je treba določiti izjeme za sektorje, ki jim grozi, da bodo tovarne selili iz EU zaradi povečanja stroškov za električno energijo in stroškov za nakup kuponov za izpuste na dražbah. Seznam sektorjev, za katere bi veljale izjeme, je sicer v svojem predlogu napovedala že evropska komisija.

Že med pripravo podnebno energetskega svežnja - ta vsebuje direktive o obnovljivih virih energije, o shemi za trgovanje z izpusti, o zajemanju in skladiščenju ogljika in o obveznostih držav članic za zmanjšanje izpustov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo za trgovanje -, je torej bila torej določena “prožnost” oziroma pot za izogibanje zavezam, voditelji pa so na tokratnem zasedanju evropskega sveta to samo še formalno potrdili. To ni nujno slabo, kajti ni smiselno potrjevati zavez, ki niso izvedljive, ker so preprosto predrage in se jim bodo zaradi tega tako države članice kot industrija izognile kljub naraščajočim stroškom zaradi posledic podnebnih sprememb, ki jih je v svojem poročilu navedel Sir Nicolas Stern. Vprašanje je samo, ali bo francosko predsedstvo v pogajanjih med evropsko komisijo, državami članicami v okviru sveta EU in evropskim parlamentom našlo ustrezno razmerje med okoljskimi posledicami in apetiti oziroma pritiski industrije.

Glavni pogajalec za dosego dogovora v Københavnu decembra 2010 je nizozemski diplomat Yvo de Boer. “Prizadevamo si za sklenitev najbolj zapletenega globalnega dogovora do zdaj,” pravi. Po pisanju nemškega Spiegla, je predstavnike združenja nemške industrije, ki so ravnokar sredi intenzivne kampanje proti energetsko-podnebnemu svežnju EU, pozval, naj se osredotočijo na dobičke, ki jih lahko ustvarijo z okolju bolj prijazno proizvodnjo, kot na zaščito starih struktur. EU mora do konca leta 2008 preostalim globalnim igralcem dokazati, da prevzema vodilno vlogo pri ukrepanju proti podnebnim spremembam, v začetku 2009 bodo ZDA dobile novega predsednika in oba kandidata zagotavljata, da bosta spremenilo politiko sedanjega predsednika, to je po De Boerjevih besedah podlaga, da bo lahko prepričal še Kitajce in Indijce, da bodo v Københavnu podpisali mednarodni dogovor.

Ta načrt mu zdaj v bistvu najbolj podirajo Nemci in to na dveh frontah. Njihovi giganti s področja jeklarske industrije, proizajalci cementa in temeljnih surovin za izjeme lobirajo sami, elektroenergetski koncerni pa prek vlad vzhodnoevropskih novih članic EU.Pri tem je menda najbolj aktiven RWE, ki je na območju Varšave največji dobavitelj elekrične energije, na celotnem poljskem trgu pa ima 6-odstotni delež. Ker Poljaki 90 odstotkov električne energije pridobijo iz premoga, bi se elektrika občutno podražila, če bi elektrarne morale vse kupone za izpuste kupiti na dražbah. RWE in drugi nemški elektroenergetski koncerni imajo seveda visoke dobičke, močno so podražili električno energijo in vse stroške zaračunavajo končnemu potrošniku, čeprav kupone zdaj še dobivajo od vlade brezplačno.

Yvo de Boer svari EU pred prevelikim popuščanjem z izjemami, saj na koncu od celotnega svežnja utegnejo ostati samo še izjeme.

Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | | |