Revščina
Svobodni sindikalisti se bojijo, da bodo posledice finančne krize plačevali delavci. V Sloveniji uradno živi pod pragom revščine 200.000 ljudi, vendar je revnih še več. Avgusta je minimalno plačo prejemalo več kot 23 tisoč ljudi, ‘minimalec’ pa se po podatkih iz leta v leto zmanjšuje (če je bil 2004 še vreden nekaj več kot 44 odstotkov povprečne plače, je bila ta vrednost avgusta letos le še 41,9 odstotka te plače). Sindikalistična demagogija potem v prid tezi o vse bolj revnih delavcih (ta seveda drži, da ne bo pomote) našteje nekaj astronomskih plač direktorjev. Tako je po njihovih podatkih predsednik uprave Petrola lani prejel 353.000 evrov fiksnih in drugih prejemkov ter za 164.000 evrov nagrad. Ni slabo, kaj? Medtem četrtina zaposlenih v javnih podjetjih prejema manj kot tisoč evrov bruto plače, v zasebnih podjetjih pa je takšnih delavcev več kot polovica. Če upoštevamo še statistični podatek, da v Sloveniji 600.000 ljudi na mesec dobi manj kot 570 evrov, lahko ‘tranzicijskemu trojčku,’ ki sestavlja koalicijo in vlado, zaželimo le še obilo sreče. Malce božje pomoči pa tudi ne bi škodilo.

Stavka
Osnovnošolski učitelji v Velikih Laščah so se sredi tedna odločili za stavko, ker so dobili prenizke septembrske plače. Ugotovili so, da plačilo za njihov trud tudi ni v skladu z zakonom, zato bodo učence s stavko razveselili takoj po krompirjevih počitnicah. Učiteljev ne zanimajo denarne težave, s katerimi se ubada OŠ Primoža Trubarja in jim je prav malo mar, če so šoli zarubili denar. Ker šola nima denarja za plačilo računov, se prav lahko zgodi, da jim bodo odklopili elektriko in vodo, tako da bi se lahko ta komedija zmešnjav zavlekla vse bo božičnih počitnic. Občina Velike Lašče je seveda nemudoma ukrepala in vrli župan je vodstvu šole že predlagal, naj si pri banki sposodijo 62.000 evrov. Za to so nesebični velikolaški politiki, ki jim skrb za izobraževanje mladine ne da spati, pripravljeni zastaviti celo občinsko garsonjero v Ankaranu.

Grobovi
Zgodovinar Jože Dežman je kot predsednik državne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč prepričan, da tudi sprememba oblasti ne more več ustaviti procesa raziskav, prekopov in pokopov žrtev. Povedal je, da so bili ‘pomembni strokovni in javnomnenjski premiki doseženi v mandatu vlade pod predsedovanjem Janeza Janše’. Do rehabilitacije je prišlo več kot 2000 ljudi, obsojenih na politično montiranih sodnih procesih. Direktor muzeja novejše zgodovine bo tudi eden izmed tistih državnih uradnikov, ki bo z zanimanjem spremljal obljube o tem, da nova oblast ne bo menjala ljudi, ki jih je nastavila prejšnja.

Kruh
V Mercatorju pred zaprtjem trgovin ne pečejo več kruha, ampak ostanke nepakiranega kruha in pekovskega peciva prodajajo po polovični ceni. Tako želijo zmanjšati vračanje neprodanega kruha ob koncu dneva, saj naj bi samo lani trgovci zavrgli med 12 in 15 tisoč ton kruha, kar je petnajst odstotkov vsega spečenega kruha. Ker v Mercatorju ob tem pomenljivo sporočajo, da bodo ‘usklajevali povpraševanje in ponudbo’, bodite pozorni. To namreč pomeni, da boste lahko uro pred zaprtjem ostali brez kruha, tudi če bi ga želeli plačati po polni ceni.

Zaščita
Plečnikove tržnice v Ljubljani so v zadnjem tednu vladanja ministra Vaska Simonitija postale kulturni spomenik državnega pomena. Kar ne pomeni nič drugega kot to, da se bo moral župan Zoran Janković znova podati v boj za načrtovano gradnjo garažne hiše pod tržnico. Ali bodo pod stojnicami branjevk kdaj parkirani avtomobili, ni tako zelo pomembno. Iz te (in nekaterih podobnih zgodb) smo se lahko naučili, kaj v resnici pomeni ‘kulturni spomenik državnega pomena’. To, da ima politična odločitev pri tem še vedno precejšnjo prednost pred mnenjem stroke, na katerega se tako radi sklicujejo vsi. Razglasitev je za nameček še začasna in velja najdlje eno leto. Pred dvema letoma je kulturno ministrstvo iz ‘psiholoških razlogov’ zaščitilo Plečnikov stadion, Janković in glavni investitor v obnovo stadiona Joc Pečečnik pa od novega ministra za kulturo pričakujeta, da bo sklep odpravil.

Objavljeno pod slovenija | | |