Vmesno poročilo od 13. do 18. oktobra
milan, nedelja, 19. oktober 2008Revščina
Svobodni sindikalisti se bojijo, da bodo posledice finančne krize plačevali delavci. V Sloveniji uradno živi pod pragom revščine 200.000 ljudi, vendar je revnih še več. Avgusta je minimalno plačo prejemalo več kot 23 tisoč ljudi, ‘minimalec’ pa se po podatkih iz leta v leto zmanjšuje (če je bil 2004 še vreden nekaj več kot 44 odstotkov povprečne plače, je bila ta vrednost avgusta letos le še 41,9 odstotka te plače). Sindikalistična demagogija potem v prid tezi o vse bolj revnih delavcih (ta seveda drži, da ne bo pomote) našteje nekaj astronomskih plač direktorjev. Tako je po njihovih podatkih predsednik uprave Petrola lani prejel 353.000 evrov fiksnih in drugih prejemkov ter za 164.000 evrov nagrad. Ni slabo, kaj? Medtem četrtina zaposlenih v javnih podjetjih prejema manj kot tisoč evrov bruto plače, v zasebnih podjetjih pa je takšnih delavcev več kot polovica. Če upoštevamo še statistični podatek, da v Sloveniji 600.000 ljudi na mesec dobi manj kot 570 evrov, lahko ‘tranzicijskemu trojčku,’ ki sestavlja koalicijo in vlado, zaželimo le še obilo sreče. Malce božje pomoči pa tudi ne bi škodilo.
Franc Zagožen o smislu za narodno gospodarstvo in tajkunih
vojko, nedelja, 19. oktober 2008Najbrž vam je znano, da se je Pivovarna Laško na neki način tudi reševala, saj so mladoekonomisti ves čas zagovarjali, da je treba vse prodati tujcem. Mogoče so domači prevzemniki kupovali podjetja tudi ob pomoči državnih bank in tako reševali podjetja pred prodajo tujcem. Vlada v odhodu je prodala precej podjetij; kolikor vem, je Janša vedno podpiral prodajo pivovarn tujcem, podobno kot je to počela LDS. Ne vem, kaj je vodilo Boška Šrota, a menim, da so se bali prodaje tujcem in so te namene želeli preprečiti. In to so počeli s podporo državnih bank. Če bi leta 2001 Interbrew kupil Pivovarno Union, danes ne bi imeli več nobene pivovarne. Morda bo svetovna finančna kriza streznila ljudi in vlade, da bodo ukrepali in reševali svoje gospodarstvo. V SLS smo pri ekonomistih vedno pogrešali več smisla za narodno gospodarstvo v globalni ekonomiji. Rajši vidim, da imamo domače kot pa tuje kapitaliste, kar je seveda ljudem težko sprejeti.
/…/
V Sloveniji si želimo kmetijstvo brez kmetov, podjetništvo brez podjetnikov, kapitalizem brez kapitalistov! Kaj lahko potemtakem storimo: vse prodamo, da bomo hlapci tujcem?! Na narodno gospodarstvo bo treba gledati drugače. Kapitalizem imajo tudi Švedi, Finci in Norvežani, a ga urejajo tako, da so ljudje zadovoljni, kapitalisti in delojemalci. Naloga države je preprečevati gospodarski kriminal, ne pa najprej dovoliti vse to in nato napovedovati vojne proti tajkunom, kar pomeni pognati strah v kosti večini uprav podjetij. Takšne in podobne vojne nimajo dobrih rezultatov. Ne vem, kaj bo počela nova vlada, vem pa, da je Janša z njo dobro vplival na slovensko zelo znano lastnost – zavist. In to tudi z lažmi. Ne sprejemam trditve, da je Igor Bavčar dober tajkun, Boško Šrot pa slab tajkun.
Franc Zagožen, član glavnega odbora SLS, v Delovi Sobotni prilogi
Zakaj se predsedujoči EU Franciji mudi s podnebnim svežnjem
darja, nedelja, 19. oktober 2008Zakaj morajo članice EU vztrajati pri svojih zavezah z boj proti podnebnim spremembam in še letos doseči dogovor o podnebno-energetskem svežnju, ki predvideva ukrepe za boj proti podnebnim spremembam? Zakaj se francoskemu predsedstvu mudi? Prvič vsekakor zaradi tega, ker s prvim januarjem 2009 za pol leta predsedovanje svetu EU prevzame Češka. Njen predsednik Vaclav Klaus je eden tistih, ki ne verjamejo v podnebne spremembe, poleg tega ima Češka zelo nestabilno vlado in je v skupini novih članic, ki hočejo omiliti zaveze za boj proti podnebnim spremembam.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | 
| 
| 4 odzivi »
