Washington Post se je te dni pohvalil z doslej rekordnimi 13 milijoni obiskovalcev (septembra) svoje spletne strani (43-odstotna rast na letni ravni, druga največja časopisna spletna stran v ZDA), za nemški tednik Spiegel pa je referenčna raziskava Acta 2008 pravkar ugotovila 38-odstotno rast glede na lanski september in 3 milijone obiskovalcev tedensko (največ v kategoriji informativnih spletnih strani klasičnih medijev). Tradicionalnemu ameriškemu dnevniku v tiskani izdaji naklada pada, enako oziroma malce počasneje se znižuje hamburškemu tedniku, toda navzlic ugotovitvam Acte 2008 o vzponu informativnega pomena spleta, naklada kakovostnih nemških nadregionalnih dnevnikov ‘pozitivno stagnira’. Sklepa, do katerih so prišli analitiki Inštituta za demoskopijo Allensbach (po raziskavi na vzorcu 10.000 anketiranih, sta na prvi pogled malce presenetljiva in protislovna:

1) uporabnikov spleta je vse več (od lanskega do letošnjega sepetembra za dobrih 10 odstotkov), v absolutnem pogledu zato raste tudi število tistih, ki se iz spleta ‘oskrbujejo’ z relevantnimi političnimi in gospodarskimi informacijami, toda delež teh ostaja malodane enak: nekako osmina jih išče politične, šestnajstina gospodarske informacije. Pretežni del ‘prirastka’ spletnih uporabnikov poberejo od vsega začetka prevladujoče družabne, razvedrilne, športne, servisne in druge podobne strani (zlasti mlajših starostnih skupin resne informativne strani ne zanimajo) in tako ima, denimo, ‘izvirno’ nemška družabna stran StudiVZ tedensko več obiskovalcev od Spieglove.

2) med tistimi, ki v spletu iščejo zahtevnejše informativne skupine, so zlasti starejši (od 40 let), visoko izobraženi, na vplivnih položajih in nadpovprečno situirani, torej družbena skupina, ki so si jo doslej doslej ‘prisvajali’ - kakovostni časopisi. In očitno lahko (s kakovostjo) še vedno računajo nanjo, kajti kljub uporabi spleta za seznanjanje s pomembnimi političnimi in gospodarskimi informacijami precejšen del te skupine ostaja med časopisnimi bralci (kar navsezadnje potrjujejo tudi številke o prodani nakladi FAZ, Süddeutsche Zeitung in Handelsblatta), kar nemara napoveduje razvoj ‘komplementarnosti’ časopisov in spleta (in ne ‘vojne’ do iztrebljenja prvih).

A uredniki in direktorji časopisov si ne bi smeli delati utvar, ugotavlja Acta 2008. Informacijska (medijska) kultura se naglo spreminja, zaradi česar je predvsem zgrešena ‘preslikava’ tiskanih izdaj v splet. Občinstvo se oziroma je močno segmentira/no, splet se ne ‘lista’ kot časopisi, ampak se po njem ‘poseže’ on demand, potrebo po ’splošni’ informiranosti izpodrinja iskanje ‘ciljnih’ informacij. Za splet je potemtakem treba razviti drugačne vsebinske in poslovne strategije kot za tisk. To ugotovitev (vsaj za zdaj) podpira tudi dejstvo, da prodana naklada v Nemčiji ‘negativno stagnira’ prav (kakovostnima) dnevnikoma, ki sta z ‘integracijo’ tiskane in spletne izdaje prišla najdlje: Financial Times Deutschland in Welt (slednji ima, kolikor mi je znano, edini ‘pravo’ integrirano redakcijo za obe izdaji).

Objavljeno pod mediji in splet, svet | | |