Slovenci bi kupovali hrano iz GSO, če bi bila cenejša od “klasične”
darja, četrtek, 16. oktober 2008Kateri izdelki, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO), so na voljo v trgovinah in ali potrošniki te izdelke kupijo, ko jih imajo na policah, so ugotavljali avtorji študije, ki jo je naročila evropska komisija. Med desetimi članicami je bila v raziskavo vključena tudi Slovenija. Poslovodje slovenskih trgovin so raziskovalcem potožili, da od pristojnih organov o GSO niso dobili dovolj informacij, zato so za več informacij prosili tudi uprave svojih družb. Toda tudi tam niso bolje informirani, zato imajo trgovci v Sloveniji največ informacij o GSO iz medijev. Večina trgovcev v trgovini se zaradi počuti neprijetno, ko jih kupci sprašujejo o GSO.
It is clear that local managers and retailers are not well informed by higher management and employees do not know whether or not they are selling products contain GMOs, or how they are or should be labelled. Similar results were encountered during later surveys. Clear documentation about the sale of GM-products is not available in stores. Local managers were negative towards such products and most said either that they would rather not have them but, if they are to be on sale, they should be correctly labelled. Retailer opinion remained constant throughout the survey, with no sign that they were becoming better informed as time progressed. Information for consumers about GM-food was also very limited with none visible in any of the supermarkets and or on their websites.
S telefonsko anketo so izvajalci študije ugotovili, da je 65 odstotkov vprašanih Slovencev slišalo za GSO, a ne vedo, kaj je to. Pridelavi GSO v Sloveniji nasprotuje 69 odstotkov vprašanih, 40 odstotkov ve, katere so mogoče pozitivne in negativne posledice pridelave GSO. Med pozitivnimi posledicami so našteli povečanje donosa, znanstveni napredek in večja odpornost rastlin na škodljivce. Med negativnimi posledicami pa so izpostavili rizik bolezni, vpliv GSO na naravne rastline, porušenje naravnega ravnotežja, manipulacije s kmeti, manipulacije podjetij s potrošniki in podobno.
Da GSO nikoli ne bi kupili, je zatrdilo 73 odstotkov vprašanih, 43 odstotkov pa meni, da bi vlada morala prepovedati njihovo uporabo. Tudi Slovenci, ki ne nasprotujejo prodaji GSO, nasprotujejo pridelavi. Več informacij o GSO želi dobiti kar 48 odstotkov vprašanih Slovencev.
Slovenski mediji večinoma negativno poročajo o GSO, njihov stališče se od leta 2006 do 2007 ni spremenilo, navajajo avtorji študije. V njihovih člankih so večinoma zasledili politična stališča, informacij o vplivu GSO na ljudi, živali in naravo, pa so objavili zelo malo, tudi znanstveno utemeljenih podatkov je bilo v analiziranih člankih malo oziroma jih skoraj ni bilo. Analizirali so članke v Delu, Večeru in Jani.
Slovenci pri nakupih dajejo prednost biološko pridelani hrani, proizvodom domačega izvora in proizvodom, ki ne vsebujejo dodatkov, je prav tako pokazala študija. Starejše ljudi bolj skrbi zdravje, zato so bolj pozorni na oznake o zdravi hrani.
People placed the greatest trust in food grown and processed in Slovenia. Slovene products are believed to be healthier, of better quality and, in addition, they ought to contain fewer additives. This was especially true for that small proportion of the participants who were more highly educated, took better care of their health and generally avoided highly processed foods.
Avtorji študije ugotavljajo, da je Slovenija evropsko zakonodajo o GSO v celoti prenesla v svoj pravni red. Ljudje imajo na splošno negativno mnenje o GSO, bi pa tovrstne izdelke velika večina kupila, če bi bili cenejši od klasične hrane. To pomeni, da je v Sloveniji po oceni avtorjev študije cena ključni dejavnik pri odločanju, ali bi kupili GSO ali ne. Slovenci vedo, da na trg EU prihaja vse več hrane, ki vsebuje GSO, zato bi potrebovali več informacij. Zdaj GSO odklanjajo v glavnem zato, ker imajo o njih premalo informacij. Če bi imeli zagotovilo, da ne škodujejo zdravje, bi se večina vprašanih odločila za GSO.
Avtorji so za vse države, ki so jih vključili v raziskavo, ugotovili, da se večina potrošnikov izdelkom, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme in je to na embalaži označeno, zavestno ne izogiba. Vsekakor pa jim bolj pade v oči napis “brez GSO” na sprednji strani, kot na zadnji strani droben tisk “vsebuje naslednje GSO”. Raziskava je tudi pokazala, da obstaja precejšnja razlika med vedenjem potrošnikov v trgovini in takrat, ko odgovarjajo na vprašalnike o GSO.
Skoraj polovica ljudi, ki so dejansko kupili izdelke, ki vsebujejo GSO, je anketarjem zatrjevala, da takšnih izdelkov nikoli ne bi kupili, 30 odstotkov pa sploh ni vedelo, da so takšno hrano kupili. V trgovini večina ljudi drobnega tiska ne bere, v oči jim pade le tisto, kar piše na veliko in na sprednji strani embalaže izdelka. Okoljevarstvene nevladne organizacije zato opozarjajo, da večina ljudi sploh ne ve, da v njihovi trgovini prodajajo hrano, ki vsebuje GSO in zato na to niso pozorni. Ker o vsebini in obliki etiket smejo odločati proizvajalci, jih oblikujejo tako, kot njim najbolj ustreza - da čim več prodajo.
Objavljeno pod zdravje in okolje | 
| 
|
Povzetek: Potrošniki so zmanipulirani in nevedni. Mediji nas slabo informirajo, saj prenašajo v glavnem politična stališča, medtem ko je informacij o vplivu GSO na ljudi, živali in naravo zelo malo. Gensko modificirana hrana bi bila sprejemljiva, če bi poznali znanstvene izsledke o neškodljivosti.
“V njihovih člankih so večinoma zasledili politična stališča, informacij o vplivu GSO na ljudi, živali in naravo, pa so objavili zelo malo, tudi znanstveno utemeljenih podatkov je bilo v analiziranih člankih malo oziroma jih skoraj ni bilo.”
Super izhodišče za novo raziskavo z naslovom:
Intelektualna lenoba med slovenskimi novinarji.
Ervinator,
gensko spremenjena hrana je problematična na ravni proizvodnje. Saj poznaš tisti primer kanadskega farmerja, ki se mu je gensko spremenjena koruza zasejala med normalno. Lastnik licencirane gensko spremenjene koruze je farmerja zaradi “ilegalnih” posevkov obral farmerja do “kosti”, da je lahko farmo samo še prodal.
Problem je, da gensko spremenjeni organizmi prerastejo normalne in v končni posledici bo vsa proizvedena hrana v licenčni lasti lastnika genske kode.
Kar se mene tiče, grozljiva prihodnost in se je ne želim.
“Ljudje imajo na splošno negativno mnejnje o GSO, bi pa to hrano kupovali, če bi bila cenejša…”. Čakajte malo- tule je nekaj narobe ali nekaj manjka - ne vem, ali samo v tekstu ali v viru-raziskavi, morda podvprašanje, v kakšnih OKOLIŠČINAH/pogojih bi Slovenci kupovali cenejše, četudi menijo, da ni ok? ..Mislim,da bi bilo dobro raziskave s takimi sumljivo pr-ovskimi rezultati jemati z dolgimi pincetami.
Rado ima prav- GSO so-zarotniško rečeno- projekt Monsanta et consortes za PATENTIRANJE in PRIVATIZACIJO ŽIVLJENJA kot takega in v celoti -rastlinskega, živalskega, mikrobskega…Kako bo npr. z
nadomestnimi kloniranimi organi -bodo last prejemnika ali bodo le na leasing? Itd.
Rado nima prav. Problem, ki ga opisuje ne izhaja iz GSO temveč iz pravne ureditve področja, kar pa je domena države.
Zanimivo, kako nekateri sicer radi poudarjajo nujnost velike države, a ji po drugi strani ne zaupajo niti tistih minimalnih funkcij okoli katerih vlada najširši konsenz, da so v njeni domeni.
Dragi Kolenkišta.
Prizadel si me s trditvijo, da nimam prav. Jaz namreč nisem hotel dajati celovitega odgovora na GSO, pač pa sem le opozorjal še na drugi del problema, ki ga ti pač imenuješ: Pravna ureditev področja (v domeni države).
Dragi Rado,
Če sem te prizadel, se ti iskreno opravičujem, ni bilo mišljeno tako grobo kot je zvenelo. Primer, ki si ga navedel pač ni nič novega in se konstantno uporablja kot argument proti GSO.
Kolenkišta.
Tako zeeelooo me tudi nisi prizadel. :-)) Le malo bolj sem patetičen zaradi deževnega petka.
Imam pa občutek, da poskušaš minimalizirati ta del problema GSO. Moje mnenje je, da prekleto podcenjuješ situacijo.
Upam, da ni res, kar sem prebral. 30% Slovencev, KI SO V TRGOVINI KUPILI GSO ???, sploh ni vedelo … Samo upam, da nisem tudi jaz kdaj kupil kakšen izdelek iz GSO.
In še glede cene. Zavzemam se za načelo “onesnaževalec plača”. Če bi pridelovalci GSR plačali lokalni skupnosti vso škodo, ki jo njihove rastline povzročajo na ekosistemu, ti izdelki ne bi nikoli bili cenejši od konvencionalnih. Za živali to velja še toliko bolj. Tako so ti izdelki v Sloveniji lahko cenejši od naših konvencionalnih le zato, ker so naplahtali kakšne Indijce, ki jim bomo preko Rdečega križa potem mi zbirali pomoč ob morebitnih katastrofah a la tista kemična tovarna (ime je imela nekaj takega kot Bopal ali … beats me).