Da bi preprečili recesijo, nemški ekonomisti in industrija zahtevajo pomoč države, hkrati pa ekonomisti tudi svarijo, da recesije ne gre klicati. Jürgen Thumann, predsednik zveznega združenja za industrijo (BDI), od države zahteva investiranje v infrastrukturo v partnerstvu z zasebnimi podjetji. Projektov da je dovolj, graditi je treba ceste, letališča, elektrarne. Thomas Straubhaar, direktor hamburškega inštituta za svetovno gospodarstvo, meni, da bi vlada morala vsem davkoplačevalcem dati ček, po 100 evrov bi jim lahko izplačala novembra in 100 evrov decembra. Nemška vlada bo danes znižala napoved za gospodarsko rast v letu 2009, sedanjo napoved namerava znižati z 1,9 odstotka na 0,2 odstotka.

Nemci se bojijo recesije na podlagi podatkov o zmanjšanju naročil v avtomobilski industriji, tudi njihovi dobavitelji zmanjšujejo proizvodne zmogljivosti, manj naročil dobivajo tudi proizvajalci strojev. Ekonomisti ob tem opozarjajo, da je strah pred recesijo enako pretiran kot nezaupanje med bankami. Da bo Nemčija zdrsnila v recesijo namreč še zmeraj ni gotovo, še vedno velja, da se bo to zgodilo v najslabšem primeru. Gustav Horn, vodja inštituta za makroekonomske in konjunkturne analize pri Hans-Böckler-Stiftung, razlaga, da je sedanji padec konjunkture posledica visokega tečaja evra in naftnega šoka, v zadnjem času tudi finančne krize, toda v prihodnjem letu se bodo razmere uredile. Stefan Kooths, izvedenec nemškega inštituta za gospodarske analize (DIW), ugotavlja, da za zdaj ne moremo govoriti o velikem vplivu finančne krize na realno gospodarstvo. Probleme, ker ne morejo dobiti kreditov, imajo v glavnem posamezna podjetja, ki so že bila v težavah in ne morejo izpolniti ostrejših pogojev bank za pridobitrev kreditov.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |