Ne glede na podnebne spremembe bosta nafta in zemeljski plin še nekaj desetletij glavna energenta v Evropski uniji, pred letom 2030 njun delež ne bo padel pod 75 odstotkov, s sončno in vetrno energijo, biomaso in jedrsko energijo ju ni mogoče nadomestiti v kratkem času, je na pogovoru o zanesljivi in varni oskrbi in ukrepih za omejitev podnebnih sprememb v okviru Friends of Europe v Bruslju dejal generalni direktor družbe Total Christophe de Margerie. Oblast na nacionalni ravni in na ravni EU mora pri svojih odločitvah upoštevati, da energetska podjetja zagotavljajo ogromno delovnih mest, veliko investicij in vlaganj v razvoj, kar pa ne pomeni zanikanja podnebnih sprememb. Energija in okolje sta povezana, zato je treba ukrepe ustrezno uskladiti. Podnebne spremembe so pomembne, pomembno je biti pri reševanju tega problema vodilni, toda če ni energije, svet neha obstajati. Ko govorimo o energetiki in podnebnih spremembah, premalo ljudi vidi povezavo, preveč jih je bodisi na eni bodisi na drugi strani.

Problem je tudi politika, ki nima dolgoročne strategije, ampak danes govori eno, jutri drugo, danes je pomembna varna in zanesljiva oskrba, jutri podnebne spremembe. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je izračunala, da bo treba za zagotovitev varne in zanesljive oskrbe z energijo do leta 2020 zagotoviti za 20 bilijonov dolarjev naložb. To je ogromen denar, to so projekti, ki zahtevajo dolgoročno načrtovanje, zaradi tega podjetja od politike potrebujejo jasne prioritete, oblast jim mora povedati, kaj je dolgoročni cilj tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, da lahko načrtujejo svoje naložbe. Tovrstnih naložb ni mogoče izvesti, če cilji niso znani oziroma so vedno drugi. Politiki oziroma ljudje, ki o tem odločajo, se tega žal pogosto ne zavedajo, opozarja prvi mož Totala.

EU in tudi nekatere države članice recimo podpirajo gradnjo plinovoda Nabucco, da bi zmanjšali odvisnost od ruskega plina. Toda po tem plinovodu naj bi dobivali plin iz Irana, ampak isti politiki, ki to predvidevajo, proti Iranu uvajajo sankcije, ne opazijo pa, da ne bo plina, če jih uvedejo. Govorijo sicer, da bodo po tem plinovodu dobivali plin iz Centralne Azije in Kaspijskega bazena, a Rusija jih je že prehitela in se s Kazahstanom in Turkmenijo dogovorila, da bosta plin transportirali prek njenega ozemlja, svari Christophe de Margerie. “Nisem politik, ne pravim, ali je proti Iranu treba uvesti sankcije ali ne, če jih bo politika uvedla, jih bomo pri Totalu spoštovali, toda povedati nam morajo potem tudi, kje bodo dobili plin za plinovod Nabucco. Na to vprašanje je odgovor samo eden,” pravi De Margerie. Po njegovih besedah bi bilo neumno zmanjšati oskrbo z ruskim plinom in iskati vire drugod, ruski plin je pred vrati, plinovodi obstajajo, zato se je treba samo dogovoriti za ustezne sporazume in strategijo.

Aleksander Krestjanov, namestnik ruskega veleposlanika pri EU, je nadaljeval, da sta Rusija in EU v medsebojni odvisnosti. Oskrba ni odvisna le od dobavitelja, ampak tudi od možnosti tranzita in investiranja v raziskave novih nahajališč in razvoja novih tehnologij za izrabo plina in nafte. Eneko Landaburu, genralni direktor za zunanje zadeve pri evropski komisiji, je napovedal, da bo evropska komisija novembra predložila poročilo o varni oskrbi z energijo v EU. Po težavah pri oskrbi s plinom  v začetku leta 2006 to področje postaja kritično. “To vprašanje je občutljivo, saj porabniki v EU niso vedeli, ali bodo dobili plin, ki jim je pripadal na podlagi pogodb, in poraba ves čas raste,” je dejal visoki uradnik evropske komisije. Načrt za zmanjšanje odvisnosti od dobave plina iz Rusije po njegovih besedah ni mišljen negativno, gre zgolj zato, ker EU noče imeti vseh jajc v eni košari, zato išče nove vire za oskrbo s plinom iz Centralne Azije, območja ob Kaspijskem morju, iz Afrike in Norveške. Eden teh projektov je Nabucco, kjer morajo zasebni investitorji prevzeti poslovni riziko, politična oblast pa političnega.

“Poznamo politiko EU za razpršitev energetskih virov in razloge zanjo, a tudi nas morate razumeti, tudi mi moramo vedeti, kaj boste naredili, da si bomo lahko pravočasno poiskali nove odjemalce. Energenti so za Rusijo pomemben del  gospodarstva in pomemben vir davkov. Opozoriti je tudi treba, da gradnja plinovodov ni poceni, zato je smiselno čim bolje uporabiti tiste, ki že obstajajo. Sam sicer nisem izvedenec, a na podlagi strokovnih analiz, ki jih poznam, lahko zatrdim, da bo EU še nekaj desetletij gotovo v največji meri odvisna od ruskega plina, potem pa bomo videli,” je predstavniku evropske komisije odgovoril Aleksander Krestjanov.

Christophe de Margerie se z njim strinja, evropska komisija po njegovih besedah tudi nepremišljeno zahteva ukinitev dolgoročnih pogodb o dobavi plina. Dejstvo je, da brez takšnih pogdob plina ni mogoče ne prodajati in ne kupovati. “Gradnja plinovoda stane 20 milijonov dolarjev, to ni prodaja pijače pepsi ali vode evian,” je okrcal evropsko komisijo. Rusijo pa je opozoril na sprenevedanje pri odnosih z Ukrajino. Zatrdil je, da je Rusija v začetku leta 2006 prekinila dobavo plina, ker ji ga je zmanjkalo. “Bil sem takrat v Moskvi in na severu, bilo več kot 50 stopinj Celzija pod ničlo, v takšnih razmerah ni mogoče delati. Takrat vam je zmanjkalo plina, ni bila problem Ukrajina. To je majhna država, dobava zanjo je zanemarljiva v primerjavi z EU. Vem pa, da je lažje reči, da je do prekinive dobave prišlo zaradi spora kot priznati, da je plina zmanjkalo,” je bil povokativen prvi mož Totala.

Krestjanov je njegove besede odločno zavrnil, češ da mora Rusija ves čas poslušati očitke, da energente zlorablja kot orožje, čeprav tega nikoli ni počela, tudi med hladno vojno ne. “Rusija z Ukrajino nikoli ni imela energetske vojne, zahtevala je le plačilo, do zapletov je prišlo po krivdi ukrajinske vlade, ne zaradi Rusije,” je vztrajal Aleksander Krestjanov. Na vprašanje, ali bo letos pravočasno do konca leta sklenjena pogodba z Ukrajino, prek katere poteka tranzitni plinovod za dobavo plina EU, pa je odgovoril, da se o njej pogajata Gazprom in ukrajinska nacionalna plinska družba. To sta gospodarski družbi, zato se pogovarjata o komercialnih pogojih za dobavo, Ukrajina bo prihodnje leto morala za ruski plin plačati višjo ceno kot zdaj, ki pa bo še vedno nižja od svetovne cene. “Ukrajina za nas ni le ena od tujih držav. Kijev je mati ruskih mest, tam imamo veliko prijateljev, veliko Ukrajincev dela v Rusiji. Ko se pogajamo, velikokrat ugotavljamo, da na ukrajinski strani mize sedijo le ljudje z ruskimi priimki, na naši strani pa ljudje z ukrajinskimi priimki,” je posebne odnose med državama skušal razložiti namestnik ruskega veleposlanika pri EU.

Eneko Landaburu je priznal, da se politiki in pripravljavci zakonodaje premalo pogovarjajo s podjetji, ne glede na to je namen EU jasen - z Rusijo želi imeti sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo boljši in bo omogočal višjo raven odnosov od sedanjega dogovora. Ta sporazum bo vseboval tudi področje energetike. Rusija pa tudi mora opraviti svojo nalogo, ki je ratifikacija energetske listine, ki jo je podpisala. Ta listina omogoča recipročnost, pravno in politično varnost za podjetja iz EU, ki investirajo v Rusiji. Krestjanov je visokemu uradniku evropske komisije na to opazko zgolj ostro dejal: “Rusija ne potrebuje EU, da bo postala bolj civilizirana in EU ne potrebuje Rusije zgolj kot dobavitelja energije. Pika!” O energetski listini je povedal, da je načeloma dobra, duma pa je ne more ratificirati zaradi določb o tranzitu, saj ruskim podjetjem ne zagotavljajo enakih pogojev za tranzit čez ozemlje EU kot evropskim podjetjem za tranzit čez Rusijo. To je treba spremeniti, pa bo Rusija energetsko listino ratificirala. “O tem se pogajamo že nekaj let, bili smo že na koncu, a si je EU nenadoma premislila in vrnili smo se spet na začetek,” je opozoril Krestjanov. Njegove besede je potrdil tudi generalni sekretar energetske listine.

Eno od vprašanj v razpravi je bila tudi jedrska energija. Landaburu je povedal, da brez nje ciljev iz energetsko-podnebnega svežnja ne bo mogoče doseči. Christophe de Margerie je dodal, da ni več smiselno govoriti o obnovljivih virih energije, ampak o novih ali alternativnih energeskih virih, med katere sodi tudi jedrska energija, ki je ni mogoče izključiti, kajti poraba raste in potreb ne bo mogoče pokriti zgolj z vetrno in solarno energijo, z biomaso. Vse te tehnologije je treba razvijati in EU si mora prizadevati za vodilno mesto na svetu na tem področju, a to hkrati ne pomeni, da bo z njimi lahko rešila problem fosilnih goriv. “Razlika med ponudbo in povraševanjem raste, zato je treba razvijati nove vrste energentov, a hkrati je treba poskrbeti tudi za bolj učinkovito in varčno porabo, ki pa zahteva spremembo vedenja. Prihodnost je v bolj kakovostni in čisti energiji”, je dejal De Margerie.

Novi britanski minister za energijo in podnebne spremembe Ed Miliband je pred dnevi izjavil, da nimamo le finančne krize, ampak tudi krizo z energetskimi viri. Razpravljavci, ki so se zbrali na pogovoru v organiazciji Friends of Europe, se s to oceno niso strinjali.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |