Težko se je v tem konkretnem primeru ne strinjati s Slavojem Žižkom. Jezno brcanje po finančnem načrtu reševanja finančnih institucij v želji, da ta “nepravičen” in “izkoriščevalski” kapitalizem propade, je podobno brezumnim akcijam ludistov iz 19. stoletja, ki so v intimnem strahu pred tehnološko revolucijo uničevali stroje. Z udrihanjem čez reševanje finančnega sistema, si uničujemo svoje lastno, zasebno življenje. Kajti jutri nam mora nekdo izplačati plačo, pojutrišnjem moramo plačati obrok kredita za stanovanje in avto, po-pojutrišnjem pa položnice za elektriko, ogrevanje, komunalo, kabelsko, internet ipd. Če pustimo propasti finančni sistem, v temelju ogrozimo naš lastni, zasebni materialni položaj. To bi bilo skrajno neodgovorno dejanje. Kot da bi šli zravnat z zemljo vso površino tega planeta, da bi nato lahko začeli znova, z ničle, in nato ponovno izumljali kolo, ogenj ipd.

preberi več »

Objavljeno pod slovenija | | | 7 odzivov »

Vojaška govorica telesa in oster politični jezik, ki prevladujeta v odnosih med Iranom in Zahodom, sta nevarna, tudi poniževanje ne omogoča napredka, opozarja Hans Blix, predsednik komisije za orožje za množično uničevanje (WMDC). Ali Ašgar Soltanija, stalni predstavnik Irana pri Mednarodni atomski energiji (IAEA), pa izpostavlja skriti načrt Zahoda za strmoglavljeneje režima v Teheranu, grožnje, zahteve za ukinitev raziskav in razvoja, kar pomeni, da 70 milijonov Irancev sploh ne bi smelo misliti o jedrski tehnologiji. Oba sta se na pogovoru Iran & neširjenje: izzivi in priložnosti, ki ga je organiziral Evropski politični center (EPC) v Bruslju, strinjala, da ima Iran kot podpisnik pogodbe o neširjenju jedrskega orožja pravico do bogatenja urana v mirovne namene.

preberi več »

Objavljeno pod svet | | | ni odzivov »

Proceduralno gledano še danes nimam formalno brezhibnega predloga za odpoklic sedanjih veleposlanikov. Dobiti moram obrazložen predlog vlade, ki ge še vedno nimam. Dobil sem različno gradivo, ki pa nima značaja tistega predloga, ki ga potrebujem. Red mora biti.
/…/
Postopek ni bil pravilno voden in zaradi tega še danes nimam pravno korektnega predloga. Tudi če ne bi bilo volitev in nobenih drugih okoliščin, zaradi katerih je ta zalogaj kompliciran, danes ne bi mogel postavljati veleposlanikov, ker moram najprej odpoklicati veleposlanike, ki se jim je iztekel mandat ali so za njihov odpoklic drugi razlogi.
/…/
Po drugi strani pa moram poudariti, da bi bilo prav, da bi naši eksperti za ustavno pravo nekoliko pogledali akte o imenovanju in poverilna pisma, ki jih izdaja predsednik republike. Tako bi lahko razumeli presoje, ki so za imenovanje veleposlanikov potrebne, razumeli bi naravo teh aktov in tudi stopnjo zaupanja, ki se mora v postopku vzpostaviti. Na osnovi tega je mogoče presoditi, v katerih razmerah je prav, da predsednik kakšen predlog sprejme, kakšnega pa ne.
Danilo Türk, predsednik države, v Objektivu

Objavljeno pod k, slovenija | | | ni odzivov »

Zaradi njegovega uspeha na volitvah (svobodnjaki, FPÖ, so dobili 22,7 odstotka glasov) je evropski tisk oktobra pred 14 leti čutil ‘rjavi veter nad sicer tako slikovito deželo’, videl ‘močno povezavo z dejstvom, da se Avstrija nikoli ni resno soočila s svojo nacionalsocialistično preteklostjo’, označeval Avstrijo kot največjo skrajnodesno trdnjavo Evrope’, zloslutno spominjal na dejstvo, da je ‘imel Hitler tri leta pred prevzemom oblasti le 18 odstotkov volivcev’, razumel ‘tujcem sovražno in agresivno desnico kot težko hipoteko, ki obremenjuje avstrijsko politiko’ in ugotovil ‘krizo demokracije, v kateri je skrajna desnica dobila možnost predstaviti se kot sveža alternativa’.

preberi več »

Objavljeno pod svet | | | 7 odzivov »