Povezanost globalnih proizvodnih in finančnih trgov zahteva tudi globalno usklajene pristope k reševanju posledic finančnega virusa, ki ga je na svetovne trge vnesla ameriška hipotekarna in finančna kriza. Na svetovnih finančnih trgih je treba najprej usklajeno zaustaviti paniko, nato se lahko začne obdobje stabilizacije. Postopno uvajanje neomejenega jamstva za bančne vloge fizičnih oseb v evropskih državah ter usklajeno globalno znižanje vodilnih obrestnih mer najpomembnejših svetovnih centralnih bank za 0,5 točke je korak v pravo smer. Svetovni finančni trgi so danes na to odločitev pozitivno reagirali z zviševanjem tečajev, najprej azijske borze, nato evropske, postopno pa tudi ameriške. Zaenkrat je uspelo zaustaviti paniko na svetovnih finančnih trgih. Vendar pa to znižanje obrestnih mer ne bo zadnje, ampak bo potrebno še kakšno podobno konkretno znižanje, če bodo centralne banke želele trge stabilizirati in spet pognati optimizem. Pripraviti se je treba tudi na nove finančne injekcije v nacionalne finančne sisteme.

Zaenkrat, kot rečeno, je usklajena globalna akcija najpomembnejših svetovnih centralnih bank dala dobre začetne rezultate. Tudi slovenski - nekoliko pozni sicer - odgovor v obliki najave uvedbe neomejenega jamstva za bančne vloge fizičnih oseb prispeva k vlivanju zaupanja v slovenski bančni sistem. Uvedba neomejenega jamstva za vloge fizičnih oseb tudi v Sloveniji je bila nujno z vidika predhodnih podobnih odločitev tudi drugih evropskih držav, sicer bi lahko prišlo bodisi do selitve bančnih vlog iz slovenskih bank v tujino, denimo v sosednjo Avstrijo, bodisi bi z zavlačevanjem s to odločitvijo slovenska vlada trgu poslala signal, da z našim bančnim sistemom ni vse v redu.

Z vidika Slovenije se zdi tako kriza še vedno oddaljena. Zaenkrat je resneje prizadela samo finančne vlagatelje, medtem ko bančni sektor ter realno gospodarstvo še nista resneje prizadeta. Lahko pa do tega zelo kmalu pride, če bodo tečaji na borzi še naprej padali. Mnoge banke so po začetnem “klicanju” vlagateljev, ki so bančne kredite zavarovali z vrednostnimi papirji, naj jamstva dopolnijo, očitno začela že tudi z odprodajami zastavljenih vrednostnih papirjev, da se vsaj delno poplačajo. Po poročanju Financ gre zaenkrat le še za majhne tovrstne interventne prodaje. Resnejši problem bo nastopil, ko bodo banke ugotovile, da jim jamstva podjetij ali oseb, ki so kredite bodisi za menedžerske prevzeme bodisi za velike investicije zavarovale z vrednostnimi papirji, ne zadostujejo več. Tak problem lahko nastopi proti koncu tega leta, ko bodo banke morale izkazati relativno “čiste” bilance. Prav s tega vidika je za Slovenijo pomembno, da se svetovni finančni trgi ter tudi slovenski umirijo in da pride do stabilizacije in do ponovne rasti tečajev. Če do tega ne bo prišlo v tem in naslednjem mesecu, bo imela tudi slovenska država precej težav pri prevzemanju slabih dolgov bank v pretežni slovenski lasti, ki so se s temi krediti najbolj izpostavile.

Šele s tem pa bi se svetovna finančna kriza prevedla tudi v slovenski bančni in nato še realni sektor. Ameriški demokratski predsedniški kandidat, senator Barack Obama, je na torkovem soočenju s senatorjem Johnom McCainom v Nashvillu zelo nazorno in pravilno prikazal posledice finančne krize na realno gospodarstvo in na delovna mesta in zakaj je potrebno finančni sistem reševati. Predstavljajte si, da podjetje, v katerem ste zaposleni, zaradi bančne krize več ne more dobiti kreditov in da ob padanju povpraševanja več ne more izplačevati plač. Prišlo bo seveda do odpuščanj. Predstavljajte si, da je takih podjetij na tisoče ali celo stotisoče majhnih in srednjih podjeti, potem vam počasi postane jasno, kakšne posledice ima lahko neobvladana svetovna finančna kriza na padec gospodarske rasti in na izgubo stotisočih ali celo miljonov delovnih mest v svetovnem merilu.

Podobno se lahko zgodi tudi v Sloveniji. Problem sploh niso samo Merkurji, Istrabenzi in Pivovarne Laško, zaradi morebitne nezmožnosti servisiranja kreditov za menedžerske prevzeme ter fizične osebe, ki ne bi mogle več servisirati kreditov za nakup nepremičnin ali za finančne naložbe. Problem postanejo banke, ki bi jih ta nesolventnost dolžnikov pahnila v resnejše likvidnostne težave ter potrebno nacionalizacijo s strani države. Bančni sistem predstavlja krvni obtok vsakega gospodarstva. Če se sesuje bančni sistem, pride tudi do kolapsa realnega gospodarstva. Če se sesuje bančni sektor, potem tisoče slovenskih podjetij, predvsem majhnih in srednje velikih podjetij, ne bo več moglo dobiti finančnih sredstev niti za izplačevanje rednih mesečnih plač. Kar seveda pomeni najprej odpuščanja zaposlenih, nato pa prisilne poravnave, likvidacije in stečaje ter s tem seveda tista prava masovna odpuščanja.

Zato je potrebno globalno finančno krizo tudi globalno zaustaviti, sicer bo slejkoprej imela rušilne posledice tudi za Slovenijo. Zaenkrat, v tem trenutku, dobro kaže, vendar ni garancij, da bo to zaupanje na finančnih trgih trajalo tudi jutri. Lahko upamo, da bo, hkrati pa je potrebno biti pripravljen na nova znižanja vodilnih obrestnih mer ter na nove, rekordne finančne injekcije v finančne sisteme, da bi povečali finančno likvidnost bančnih subjektov.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |