1.400.000.000.000 dolarjev
darja, sreda, 8. oktober 2008Nov znesek, ki si ga navaden človek ne more predstavljati - 1,4 bilijona (1400 milijard) dolarjev -, je navedel Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejšem poročilu o globalni finančni stabilnosti za škodo, ki jo bo oziroma jo je samo v ZDA povzročila finančna kriza. To je bistveno več, kot je IMF ocenjeval spomladi, ko je objavil, da bo ta neposredna škoda znašala 945 milijard dolarjev. Kriza po oceni IMF namreč še ni dosegla vrha, poleg tega se širi po vsem svetu. Po izračunih IMF bodo banke po svetu v prihodnjih nekaj letih potrebovale najmanj 675 milijard dolarjev, da bi svetovno gospodarstvo obdržale pokonci.
Our estimate of aggregate writedowns based on global holdings of U.S.-originated and securitized mortgage, consumer, and corporate debt has risen to $1.4 trillion (versus $945 billion in April), largely due to higher-than-expected losses on prime mortgage loans and corporate debt and wider spreads on related securities.
/…/
“Today’s GFSR report shows how serious a crisis we currently face,” IMF Managing Director Dominique Strauss-Kahn stated. “The time for piecemeal solutions is over. I therefore call on policymakers to urgently address the crisis at a national level with comprehensive measures to restore confidence in the financial sector. At the same time, national governments must closely coordinate these efforts to bring about a return to stability in the international financial system.”
Nemci opozarjajo, da kriza ne povzroča več težav le proizvajalcem avtomobilov - kriza jih je samo dodatno udarila, saj so že nekaj časa zamujali pri razvoju v primerjavi z japonskimi in drugimi tekmeci-, ampak zmanjševanje naročil in težave pri pridobivanju denarja od bank vse bolj občutijo tudi v drugih panogah, predvsem pa srednje velika podjetja, ki so jedro nemškega gospodarstva.
Automobile maker Opel, which is a subsidiary of General Motors, announced on Tuesday that it was ceasing production at a plant in the eastern German town of Eisenach for three weeks beginning next week. The company halted production at another German plant last week and announced that it was planning on producing 40,000 fewer cars this year than it had planned on.
The announcements followed that of German software giant SAP on Monday, when the company said the rest of the year looked dark. “In the last two weeks of September, we saw a sudden worsening of the market,” said SAP head Hennning Kagermann.
Banka Slovenije v včeraj objavljenem poročilu o cenovni stabilnosti prav tako opozarja na upadanje konjunkture in zmanjševanje izvoznih naročil, poleg tega pa na ‘veliko vpetost Slovenije v mednarodne finančne tokove’.
Finančni pritoki zasebnega sektorja so v letu 2006 znašali nekaj nad 15% BDP, v zadnjem letu do junija 2008 pa dosegajo že skoraj 25% BDP. V istem obdobju so se finančni odtoki povečali s 15% BDP na nekoliko manj kot 20% BDP.
Med finančnimi pritoki zasebnega sektorja tudi v letošnjem prvem polletju prevladujejo tuja posojila bankam in vloge nerezidentov pri bankah. Od celotnega finančnega pritoka v zasebni sektor v prvem polletju letos v znesku 3,8 mrd EUR so kar 1,9 mrd EUR predstavljala posojila iz tujine v banke in 0,6 mrd EUR vloge nerezidentov pri bankah. Omenjeni pritoki se glede na drugo polletje 2007 ne povečujejo, kar je verjetno povezano z zmanjšanim kreditnim povpraševanjem domačih sektorjev ter s tem manjšimi potrebami bank po financiranju iz tujine. Deloma so k temu prispevale tudi negotovosti na finančnih trgih in s tem povezani višji stroški zadolževanja v tujini.
Med ostalimi finančnimi pritoki zasebnega sektorja ostajajo neposredne naložbe iz tujine na ravni lanskega leta, zadolževanje podjetij v tujini in portfeljske naložbe pa zanemarljive.
/…/
Tok posojil iz tujine v banke in tok vlog nerezidentov je v letu 2007 znašal 4,5 mrd EUR, v prvem polletju 2008 pa 2,5 mrd EUR. Tok kreditov domačim sektorjem je znašal v letu 2007 6,8 mrd EUR, v prvem polletju 2008 pa 2,9 mrd EUR. To pomeni, da banke vse večji delež kreditov financirajo z zadolževanjem v tujini. Vse večje posredovanje bank pri financiranju iz tujine se kaže tudi v povečevanju neto zadolženosti domačega zasebnega sektorja pri bankah. Neto zadolženost nefinančnih družb in gospodinjstev, definirana kot razmerje med stanjem kreditov in vlog posameznega sektorja, se je začela opazneje povečevati že leta 2005, ko je to razmerje pri nefinančnih družbah znašalo nekaj nad 3, pri gospodinjstvih pa nekaj nad 0,35. Do sredine letošnjega leta se je razmerje pri finančnih družbah povečalo na okoli 5,5, pri gospodinjstvih pa ostaja razmerje že od konca lanskega leta na ravni okoli 0,55.
Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) gospodarstvenikom svetoval, naj ohranijo trezno glavo in naj iščejo priložnosti tam, kjer so. Nekateri trgi, recimo Kitajska, Indija ali Rusija, namreč ponujajo priložnosti tudi v času krize, čeprav se podjetje ne more kar naenkrat preusmeriti. Zmanjšanje rasti pa bodo najbolj občutili v gradbeništvu, pohištveni industriji, proizvajalci bele tehnike, ker so njihove dejavnosti povezane s stanovanjsko gradnjo, pa tudi proizvajalci luksuznih dobrin. Najmanj pa bo kriza prizadela živilsko industrijo in energetiko, ker sta hrana in energija osnovni dobrini, je dejal Mramor.
Objavljeno pod gospodarstvo | 
| 
|
Koristna informacija; bi pa bilo najbrž dobro - seveda ne v istem tekstu- v izogib sejanja strahu, na kar me vse bolj spominjajo “neodvisne” informacije iz kroga “washingtonskega konsenza” (IMF, Fed, CNN, BBC…) - to številko postaviti v “kontekst”- npr. kako velik/pomemben del ameriškega “dži-di-pija” (po Pahorjevo) je to? Ta je za l.2007 ocenjen ( CIA World Factbook) na 13,840.000.000.000$- skoraj 14 “trilionov” ali naših bilionov- t. Torej je škode za cca 10%.
To je nabrž dosti; ali pa ne tako zelo? Kolikšen del od tega je “virtualne” škode, torej škode finančnega inženiringa, borznega veriženja z derivativi itd.? - za razliko od “realne ekonomije”? Vendar tega, kolikor vem, nekako ne uspemo zvedeti (pa to ne leti na Darjo); kot tudi mi, širša javnost, JP”M”D verjetno ve- ne zvemo malo bolj podrobno, kako je škoda nastala, kdaj je nastala, katera deregulacija jo je omogočila in kdaj ipd.
Zato pa je naenkrat “kriza prevelika za iskanje krivca” ; “ideološki zadržki so brezpredmetni”(Črt Jakhel-Finance), “vsi smo v istem čolnu”, treba je reševati hitro: dober recept za zamegljevanje in zastraševanje in za legitimacijo kvazi-reševanja v slogu “spremeniti vse, da bi vse ostalo enako”…
Kot rečeno, to se ne nanaša toliko na ta zgolj informativen tekst.
Finance so s svojimi kolumnisti res zadele jackpot. Karel Lipnik se je še pred nekaj tedni navduševal nad številom žerjavov, ki stojijo v Dublinu in s polno paro gradijo poslovne četrti. Irsko je pri tem dal za zgled Sloveniji. Pa ni pisal kozerije, ampak uvodnik v edini poslovni časnik v državi.
@igor vidmar
“Všeč” - ne vem, če je to ustrezna beseda - mi je IV-jev komentar, ker postavlja vprašanja, ki so še kako relevantna. Nekateri v ZDA, ki imajo dovolj veliko “razdaljo” od “glavnega toka”, pravijo, da tiči vzrok v načinu razmišljanja po Heg(e)lovi dialektiki, ki sta se je v Angliji “nalezla” Marx in Engels, in ki kraljuje od tedaj naprej v mišljenju izobraženega Zahodnjaka ter v vseh načrtovanjih, ustvarjanjih kriz in reševanju le-teh, katerih rešitev je znana že pri produciranju kriz, zato da bi nastopili reševalci kot rešitelji - pod mizo pa seveda pobirali in pobrali vsakokratno “smetano”. V to so vključene tudi vse revolucije, ki pa stvari na daljši rok zgolj poslabšajo, saj naplavijo “avangarde”, ki obvladujejo pavperizirano kolektivistično strukturo družbe. Vprašanje je, ali so ti ciklusi v zadnjih 200 letih res potrebni, ali pa so vgrajeni v ta vsiljen vzorec mišljenja: teza-antiteza : sinteza. V tem grmu, po mojem, tiči zajec ali pa je pes pokopan, oziroma, kako bi se v svojem mišljenju/razmišljanju izvili iz tega primeža vzroka in posledic ustvarjenih konfliktov?!?
Prilagam eno takšno razmišljanje iz navedenega vira.
WHAT IS THE HEGELIAN DIALECTIC?
“Hegel’s dialectic is the tool which manipulates us into a frenzied circular pattern of thought and action.”
Bonnie
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Introduction: Why study Hegel?
“…the State ‘has the supreme right against the individual, whose supreme duty is to be a member of the State… for the right of the world spirit is above all special privileges.’” Author/historian William Shirer, quoting Georg Hegel in his The Rise and Fall of the Third Reich (1959, page 144)
In 1847 the London Communist League (Karl Marx and Frederick Engels) used Hegel’s theory of the dialectic to back up their economic theory of communism. Now, in the 21st century, Hegelian-Marxist thinking affects our entire social and political structure. The Hegelian dialectic is the framework for guiding our thoughts and actions into conflicts that lead us to a predetermined solution. If we do not understand how the Hegelian dialectic shapes our perceptions of the world, then we do not know how we are helping to implement the vision. When we remain locked into dialectical thinking, we cannot see out of the box.
Hegel’s dialectic is the tool which manipulates us into a frenzied circular pattern of thought and action. Every time we fight for or defend against an ideology we are playing a necessary role in Marx and Engels’ grand design to advance humanity into a dictatorship of the proletariat. The synthetic Hegelian solution to all these conflicts can’t be introduced unless we all take a side that will advance the agenda. The Marxist’s global agenda is moving along at breakneck speed. The only way to completely stop the privacy invasions, expanding domestic police powers, land grabs, insane wars against inanimate objects (and transient verbs), covert actions, and outright assaults on individual liberty, is to step outside the dialectic. This releases us from the limitations of controlled and guided thought.
When we understand what motivated Hegel, we can see his influence on all of our destinies. … Hegelian conflicts steer every political arena on the planet, from the United Nations to the major American political parties, all the way down to local school boards and community councils. Dialogues and consensus-building are primary tools of the dialectic, and terror and intimidation are also acceptable formats for obtaining the goal. The ultimate Third Way agenda is world government. Once we get what’s really going on, we can cut the strings and move our lives in original directions outside the confines of the dialectical madness. Focusing on Hegel’s and Engel’s ultimate agenda, and avoiding getting caught up in their impenetrable theories of social evolution, gives us the opportunity to think and act our way toward freedom, justice, and genuine liberty for all.
Today the dialectic is active in every political issue that encourages taking sides. We can see it in environmentalists instigating conflicts against private property owners, in democrats against republicans, in greens against libertarians, in communists against socialists, in neo-cons against traditional conservatives, in community activists against individuals, in pro-choice versus pro-life, in Christians against Muslims, in isolationists versus interventionists, in peace activists against war hawks. No matter what the issue, the invisible dialectic aims to control both the conflict and the resolution of differences, and leads everyone involved into a new cycle of conflicts.
We’re definitely not in Kansas anymore.
For a visual concept, see this simple chart of the Hegelian Dialectic and Marx’s Dialectical Materialism, posted by the Calverton Private School.
Definitions:
Merriam-Webster:
“Dialectic ….the Hegelian process of change in which a concept or its realization passes over into and is preserved and fulfilled by its opposite… development through the stages of thesis, antithesis, and synthesis in accordance with the laws of dialectical materialism ….any systematic reasoning, exposition, or argument that juxtaposes opposed or contradictory ideas and usually seeks to resolve their conflict …
….the dialectical tension or opposition between two interacting forces or elements.”
“Dialectical Materialism … 1 : the Marxist theory that maintains the material basis of a reality constantly changing in a dialectical process and the priority of matter over mind.”
http://www.crossroad.to/articles2/05/dialectic.htm
Igor, se strinjam. Nekaj zneskov sem našla:
- konec leta 2007 je nominalna vrednost špekulativnih finančnih produktov, s katerimi so trgovali zunaj borze, po podatkih Spiegla dosegla 596.000.000.000.000 dolarjev, vse družbe, katerih delnice kotirajo na borzi v New Yorku, pa so vredne 25.000.000.000.000 dolarjev, vrednost vseh proizvodov in storitev, ki so bile na svetu proizvedene oziroma izvedene v letu 2007 (torej svetovni bruto domači proizvod) pa je bila 54.312.000.000.000 dolarjev
- hipoteke hipotekarnih bank Freddie Mac in Fannie Mae, za katere po nacionalizaciji jamči ameriški davkoplačevalec, znašajo 5.400.000.000.000 dolarjev
- finančni paket, ki ga je pripravila administracija v beli hiši, je vreden 700.000.000.000 dolarjev
- javni dolg ZDA je menda lani dosegel 5.000.000.000.000 dolarjev;
- vojna v Iraku vsak teden stane 3.000.000.000 dolarjev
Ah, kako lepo bi bilo slišati, kakšnega Mrkaiča, mili glasek v tej lepi igri prelaganja bančnih izgub, na pleča plebejcev. Ali se morda motim in je ves ta financni “korporativizem” ( komur paše lahko prebere tudi fašizem ), zgolj normalna posledica prostotržne pravičnosti…
Seveda se motiš, buba. Finančna kriza je posledica vmešavanja države v trg nepremičnin (Freddie in Fannie!). Neuko ljudstvo in levakarske živalske stupide naj kar gor plačajo, kaj pa niso pustili čarovnikom trga (Bear, Lehman, etc.), da stvari uredijo tako, kot je najboljše za vse. Ups, saj je dobro. Kar je dobro za financarje, je dobro za svet. Na dolgi rok seveda
g. Vidmar je tokrat povedal kar nas večina pomisli. Ni kaj dodati.
Meni lastni okrasek je, da po vsej tej virtualni rasti številk, pozabljamo na gonilo rasti. Omenjeni dubajski kilometer visoki (no vsaj načrtovani, pa recimo nad 400m visoki) nebotičniki imajo zaledje (se ga lepo vidi, ko se letalo spušča na letališče) nepreglednih slabo-socialističnih blokov, kjer prebivajo šejkovi novodobni sužnji, ki spominjajo na faraona in njegove jude.. Raste, ker se ramnožujejmo. In ker se razmnožujemo eksplozivno, eksplozivno rastejo naložbe v beton in asfalt (da ne pišem romanov o pridobivanju energije, hrane in ostalih aktivnosti, ki rast populacije ohranjajo na eksplozivni ravni), milijarde osebkov se obvladuje v urejenem kaosu s tehnološkim napredkom (podrejen množici) in pravilno ugotovitvijo, da je v produkcijski formuli edino kar res šteje cena delovne sile - in ta je najnižja pri sužnju in je zato sužnjelastništvo najučinkovitejši družbeno-ekonomski sistem (pa je pred leti zato velemisel določeni amaeričan skasiral nobelovo za ekonomijo). In če je novodobnih sužnjev več (nerazviti svet in podpisovanje staršev, ki zasužnjijo svoje še nerojene otroke in dobijo eksistenčne dodatke, če jih imajo čim več - recimo Brazilija).. a sem tokrat omenil planet in njegovo divjino?.. kaj pletem? Pa pletem to, da se v osnovnem pricipu človekove družbe ni spremenilo nič in da temelji na neobvladovanju njegovih hierarhično organiziranih nagonov (raziskovalni, prehranjevalni, razmnoževalni).. zdravorazumska misel ovrže teorijo, da je za to kriva dialektika imen iz filozofije srednje šole, je hkrati preprosteje in je neskončno bolj komplicirano.
No, o konkretnem odgovoru pa se le nazaj na Vidmarjev zapis vrniti. Pove boljše.
samo predlog za lažjo primerjavo številk :
596×10e 12
25×10e 12
54,3×10e 12
5,4×10e 12
0,7×10e 12
5×10e 12
3×10e 9
štetje nul je včasih precej moteče
torej finančni paket, ki ga je pripravila administracija v beli hiši, je vreden 4 leta vojne v Iraku, zanimivo