Sedem centralnih bank, med njimi Fed, Evropska centralna banka in Bank of England, je po davišnjih in sinočnjih dramatičnih izgubah na svetovnih borzah usklajeno znižalo vodilno obrestno mero za pol odstotne točke. Evrska obrestna mera je tako zdaj 3,75 namesto 4,25 odstotka, dolarska 1,5 namesto 2 odstotkov. Če bi šlo za naravno katastrofo, bi duhoviti reporterji dramatičnost dogajanja najbrž ‘podčrtali’ z opazko, ‘da česa takšnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci’. Na strani Fed  v zvezi s tem med drugim sporočajo:
preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | 1 odziv »

Ste se že prebili skozi novo tarifno shemo Elektra Ljubljana? Veste, koliko boste od 1. novembra dalje plačevali za električno energijo? Spadate med varčne ali razsipne (kakor pač eno in drugo razume vaš priljubljeni distributer) porabnike? Kupujete vsaj varčne žarnice, če že ne gospodinjske aparate razreda A? No, vsekakor ne kupujte toplotne črpalke: kar boste morebiti prihranili pri izdatkih za ogrevanje, vam bo elektrodistributer pobral z višjo tarifo - kot energetsko nevzgojenemu porabniku.

preberi več »

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | | 15 odzivov »

Nov znesek, ki si ga navaden človek ne more predstavljati - 1,4 bilijona (1400 milijard) dolarjev -, je navedel Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejšem poročilu o globalni finančni stabilnosti za škodo, ki jo bo oziroma jo je samo v ZDA povzročila finančna kriza. To je bistveno več, kot je IMF ocenjeval spomladi, ko je objavil, da bo ta neposredna škoda znašala 945 milijard dolarjev. Kriza po oceni IMF namreč še ni dosegla vrha, poleg tega se širi po vsem svetu. Po izračunih IMF bodo banke po svetu v prihodnjih nekaj letih potrebovale najmanj 675 milijard dolarjev, da bi svetovno gospodarstvo obdržale pokonci.
preberi več »

Objavljeno pod gospodarstvo | | | 8 odzivov »

Kot je izračunal Karel Lipnik v Financah, sta finančna konglomerata okrog Istrabenza in Pivovarne Laško samo letos zaradi padca delniških tečajev izgubila nekako tri četrt milijarde evrov. V odstotkih je to več kot tretjina vrednosti, blizu ali nemara že čez mejo, pri kateri začnejo postajati živčne banke, ki so dajale kredite proti zavarovanju z delnicami. (Zasebnike, ki so najemali, denimo, stanovanjska posojila, zavarovana z delnicami slovenskim podjetij, banke zaradi padcev tečajev že ‘vabijo’, naj takoj poravnajo del posojila ali jih, glede na pogodbo, dodatno zavarujejo kako drugače.) Ni nemogoče, da bomo kmalu - prvič iz neposredne bližine - imeli priložnost ugotoviti, ali rek, da je 100 evrov dolga problem dolžnika, milijon pa upnika, drži. Kakor je videti, se slovenski monopoli približuje končnici: da bo napeta, je gotovo, a če se bo stari pregovor izkazal za pravilnega, se bomo privoščljivo zabavali le skozi solze. Prostora za padanje vrednosti slovenskih delnic je, če izhodiščne vrednosti ljubljanskega, frankfurtskega in njujorškega indeksa izpred dveh let primerjam s trenutnimi, še kar nekaj.

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | 1 odziv »