Comments on: Zakaj nimamo izjemnih raziskav in izjemnih raziskovalcev http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Sat, 10 Jan 2009 03:52:19 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 By: mirko http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12200 mirko Wed, 08 Oct 2008 12:18:59 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12200 @james Glavni poblem in poceni ukrep bi bil usmerjen tja, kjer James zaključi (vidi se mu, da je insider). Dosmrtne profesorske funkcije so tako nekako kot sodniške. Kdor je enkrat dosegel naslov rednega profesorja, se ga lahko na Univerzi znebijo samo če ga ubijejo ali če ga povozi avto. Pri tem pa se pozablja, da je eno NAZIV profesorja in drugo profesorsko MESTO. Nujno bi morali ukiniti nezamenljiva profesorska mesta in vse, ki so nekoč že pridobili habilitacijo podvreči enakim merilom kot veljajo danes. Tako pa so letos na Univerzi v Ljubljani podali predlog, ki (glej ga zlomka) samo za NOVE habilitacije postavlja strožje pogoje, nekatere celo tako stroge, da so že absurdne. Pri tem pa Univerza ni bila sposobna očistiti sama sebe ljudi, ki ne izpolnjujejo niakkršnih danes veljavnih pogojev in so bili habilitirani na nekih drugih osnovah. @james
Glavni poblem in poceni ukrep bi bil usmerjen tja, kjer James zaključi (vidi se mu, da je insider). Dosmrtne profesorske funkcije so tako nekako kot sodniške. Kdor je enkrat dosegel naslov rednega profesorja, se ga lahko na Univerzi znebijo samo če ga ubijejo ali če ga povozi avto. Pri tem pa se pozablja, da je eno NAZIV profesorja in drugo profesorsko MESTO. Nujno bi morali ukiniti nezamenljiva profesorska mesta in vse, ki so nekoč že pridobili habilitacijo podvreči enakim merilom kot veljajo danes. Tako pa so letos na Univerzi v Ljubljani podali predlog, ki (glej ga zlomka) samo za NOVE habilitacije postavlja strožje pogoje, nekatere celo tako stroge, da so že absurdne. Pri tem pa Univerza ni bila sposobna očistiti sama sebe ljudi, ki ne izpolnjujejo niakkršnih danes veljavnih pogojev in so bili habilitirani na nekih drugih osnovah.

]]> By: james http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12195 james Wed, 08 Oct 2008 10:01:45 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12195 @Anika - AMM prebrano. nimam pripomb, zdi se mi b.p. in pravilno. manjše neskladje je tisto s preseganjem samega sebe (to pač ni težko, moje edino znanje je slabo zavedanje lastnega neznanja) ja, Mozart mi ne gre, tako da mi Wagnerjancu (in ravna možganske vijuge) lahko to štejemo v olajševalno okoliščino. Znanost nikakor ni moderna religija. Niti slučajno se obrtniška manipulacija in poenostavljanja na znanstvenih temeljih ugotovljenih dejstev ne more prištevati k dogajanju v moderni družbi. management moderne družbe ima svoj zakaj v osmih milijardah, ki se naglo namnožujejo in hitijo proti 20 milijardam, brezglavo in, kot sva že večkrat opisala (vsak po svoje). Tukaj nekje je ozadje odgovora o odličnosti slovenske znanosti - to se strinjam vsekakor. LP @Anika - AMM
prebrano. nimam pripomb, zdi se mi b.p. in pravilno.
manjše neskladje je tisto s preseganjem samega sebe (to pač ni težko, moje edino znanje je slabo zavedanje lastnega neznanja)
ja, Mozart mi ne gre, tako da mi Wagnerjancu (in ravna možganske vijuge) lahko to štejemo v olajševalno okoliščino.
Znanost nikakor ni moderna religija. Niti slučajno se obrtniška manipulacija in poenostavljanja na znanstvenih temeljih ugotovljenih dejstev ne more prištevati k dogajanju v moderni družbi. management moderne družbe ima svoj zakaj v osmih milijardah, ki se naglo namnožujejo in hitijo proti 20 milijardam, brezglavo in, kot sva že večkrat opisala (vsak po svoje). Tukaj nekje je ozadje odgovora o odličnosti slovenske znanosti - to se strinjam vsekakor.
LP

]]> By: Anika - Ana M. Mayerhold http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12193 Anika - Ana M. Mayerhold Wed, 08 Oct 2008 07:33:47 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12193 @james Presegel samega sebe. A kar zadeva branje biblije, nisem imela v mislih vero, ampak tehniko smiselnega branja. Naj mi verniki oprostijo. Ves ta hokus pokus in abrakadabra s pospeševalniki itd. priča o dejstvu, da je ostalo malo sive snovi ... Vse te "naprave" so morda potreben pogoj niso pa zadosten. Sicer pa imamo danes novo religijo: znanost! Kako naj se v teh "vodah" in pogojih znajdejo slovenski raziskovalci/pedagogi in študenti - ne vem. A kakor koli že, vem, kar zadeva design, arhitekturo itd., da je uspešnejši tisti načrtovalec, ki si najprej naredi skico ali shemo s svinčnikom na papir. Nekoč sem na razstavi Plečnikovih del imela priliko videti njegove risbe, bodisi za predmete bodisi za zgradbe. Četudi je šlo za načrte stavb, so črte, ki jih je potegnil z roko, dihale. Skoraj neopazno so vibrirale v ritmu njegove dihanja - bile so žive. Nasprotno pa so bili načrti, ki so jih nato narisali tehnični risarji z ravnilom na tehničnih mizah in s šestili, togi in "mrtvi". Danes pretežno "rišejo" po že izdelanih programih - "software-u" - računalniki! Še vedno je človekov um pa tudi intuicija, tisti, ki na koncu odloči, ali je nekaj smiselno ali ne. Današnja znanost je redukcionistična, to pomeni, da zanemarja "subjektivno" plat, lahko bi dejali, da zanemari desno stran možganov. In zlorablja se v propagandne namene; vse, kar je znanstveno dokazano, naj bi bilo v redu in primerno za "potrošnika"; veliko je kupljenih rezultatov zlasti v farmaciji in prehrani. A ponovno poudarjam, nisem za mračnjaštvo, le za malce skepticizma in zlasti pri nas za dobro pretehtano usmerjanje znanstvenih raziskav. Vem, da je težko. Če hočeš sodelovati v mednarodnih raziskavah, se jim moraš pač pridružiti, ne glede na spornost ali "vodenost" projekta. Menim, da je najpomembnejše sproti intenzivno spremljati vse dogajanje na tistem področju, katerega pač posamezniki ali posamezni laboratoriji pokrivajo, a tudi širše - saj je na primer mnogo ugotovitev iz biologije - ogrodje kril pri žuželkah itd. - osnova za arhitekturne projekte itd. - in vskočiti tam, kjer je najbolj "pametno". Načela fizike (termodinamika), biologije (ozmoza) in kvantne fizike se danes že uporabljajo tudi v ekonomiji in družboslovju?! ... Najhujša je pač "obrtniška" mentaliteta, tam, kjer ne spada: pri tem imam v mislih stil in način življenja: imeti in kazati, kar imam. Od znanstvenikov in raziskovalcev/pedagogov se pričakuje malce bolj "asketski" način življenja, pri katerem je vse usmerjeno v vzpostavitev pogojev, da bi lahko čim bolj umirjeno in zbrano "delali" - tudi brali in razmišljali in poslušali dobro glasbo. Mozartova glasba, na primer, ima osnovo v principih višje matematike in poslušanje le-te "kravžlja" možganske vijuge - pomaga nam bolj ubrano misliti. Sic! "Ne obdajaj in ne obremenjuj se z nepotrebnimi stvarmi", je dejal že Demokrit, oče atomistike! @james
Presegel samega sebe. A kar zadeva branje biblije, nisem imela v mislih vero, ampak tehniko smiselnega branja. Naj mi verniki oprostijo. Ves ta hokus pokus in abrakadabra s pospeševalniki itd. priča o dejstvu, da je ostalo malo sive snovi … Vse te “naprave” so morda potreben pogoj niso pa zadosten. Sicer pa imamo danes novo religijo: znanost! Kako naj se v teh “vodah” in pogojih znajdejo slovenski raziskovalci/pedagogi in študenti - ne vem. A kakor koli že, vem, kar zadeva design, arhitekturo itd., da je uspešnejši tisti načrtovalec, ki si najprej naredi skico ali shemo s svinčnikom na papir. Nekoč sem na razstavi Plečnikovih del imela priliko videti njegove risbe, bodisi za predmete bodisi za zgradbe. Četudi je šlo za načrte stavb, so črte, ki jih je potegnil z roko, dihale. Skoraj neopazno so vibrirale v ritmu njegove dihanja - bile so žive. Nasprotno pa so bili načrti, ki so jih nato narisali tehnični risarji z ravnilom na tehničnih mizah in s šestili, togi in “mrtvi”. Danes pretežno “rišejo” po že izdelanih programih - “software-u” - računalniki! Še vedno je človekov um pa tudi intuicija, tisti, ki na koncu odloči, ali je nekaj smiselno ali ne. Današnja znanost je redukcionistična, to pomeni, da zanemarja “subjektivno” plat, lahko bi dejali, da zanemari desno stran možganov. In zlorablja se v propagandne namene; vse, kar je znanstveno dokazano, naj bi bilo v redu in primerno za “potrošnika”; veliko je kupljenih rezultatov zlasti v farmaciji in prehrani. A ponovno poudarjam, nisem za mračnjaštvo, le za malce skepticizma in zlasti pri nas za dobro pretehtano usmerjanje znanstvenih raziskav. Vem, da je težko. Če hočeš sodelovati v mednarodnih raziskavah, se jim moraš pač pridružiti, ne glede na spornost ali “vodenost” projekta. Menim, da je najpomembnejše sproti intenzivno spremljati vse dogajanje na tistem področju, katerega pač posamezniki ali posamezni laboratoriji pokrivajo, a tudi širše - saj je na primer mnogo ugotovitev iz biologije - ogrodje kril pri žuželkah itd. - osnova za arhitekturne projekte itd. - in vskočiti tam, kjer je najbolj “pametno”.
Načela fizike (termodinamika), biologije (ozmoza) in kvantne fizike se danes že uporabljajo tudi v ekonomiji in družboslovju?! … Najhujša je pač “obrtniška” mentaliteta, tam, kjer ne spada: pri tem imam v mislih stil in način življenja: imeti in kazati, kar imam. Od znanstvenikov in raziskovalcev/pedagogov se pričakuje malce bolj “asketski” način življenja, pri katerem je vse usmerjeno v vzpostavitev pogojev, da bi lahko čim bolj umirjeno in zbrano “delali” - tudi brali in razmišljali in poslušali dobro glasbo. Mozartova glasba, na primer, ima osnovo v principih višje matematike in poslušanje le-te “kravžlja” možganske vijuge - pomaga nam bolj ubrano misliti. Sic! “Ne obdajaj in ne obremenjuj se z nepotrebnimi stvarmi”, je dejal že Demokrit, oče atomistike!

]]> By: james http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12190 james Wed, 08 Oct 2008 04:38:22 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12190 MojsterM, po moje, pravilno izpostavlja največjega med težavami in to je financiranje. Štipendiranje, kot ga opiše je eden od možnih načinov financiranja študija. No, če polaga upe na študente, je to (na svoj način opiše stanje duha in znanja ob prihodu na fakulteto Anika-AMM), zaradi njihove slabe samostojnosti in pripravljenosti na študij zelo optimistično videnje problematike. Aniki-AMM bi dodal svoje mnenje, da je znanost specifična dejavnost človeka (s temelji v možganih), ki (1) operira s predznanjem, zato danes uporabimo znanje starih grkov in še bolj nazaj, tja do človeka iz Krapine in njegovega tolčenja kamna, ter znanje, ki ga dnevno sledimo v strokovni literaturi, (2) pri svoji metodiki dela uporablja znanstveni eksperiment (v kontroliranih pogojih je kjerkoli v Univerzumu rezultat našega eksperimenta ponovljiv, torej zmeraj enak), ni problem, če gre za miselni poskus, tukaj so stvari še kar materialno obvladljive, v kolikor pa se pogovarjamo o raziskavah subatomskih osnovnih, materialnih ali pač ne, delcih rabimo nepredstavljive vsote denarja za kakšno malenkost, kot je pospeševalnik oz. trkalnik; torej moderno naravoslovje rabi masne spektrometre, elektronske mikroskope, avtomatske pipete, inkubatorje,... zato pa je znanost, ker gradi na temelju in napreduje, (3) deluje kot racionalni del možganov (vzročno - posledično in primerjalno razmišljanje) in to me navaja na misel, da tistega z branjem biblije v kontekstu znanosti ne bom komentiral. Statistično se namreč lahko dokaže tudi taka stvar, kot je korelacija med številom dni, ko v kopalnici visi rdeča brisača in številom dni, ko dežuje (poenostavljeno, ko v moji kopalnici visi rdeča brisača, zunaj dežuje). No, osnova uporabe statistike govori, da se jo uporabi smisleno, ko poznamo pojav (ker vem, da suša ni odvisna od barve brisače, to dvoje ne statistično ne povezujem). Ne me narobe razumeti, samo trditev, da bi naj bral biblijo, da postanem boljši študent mi je tuja. Antična klasika in etični kodeksi, vključno z omembo religioznih knjig (to pa ni znanost, to pa je vera - tukaj ni znanstvenega dokaza in temelji na absurdu v smislu brezmadežnosti spočetja..) so del našega življenja. MojsterM, po moje, pravilno izpostavlja največjega med težavami in to je financiranje. Štipendiranje, kot ga opiše je eden od možnih načinov financiranja študija. No, če polaga upe na študente, je to (na svoj način opiše stanje duha in znanja ob prihodu na fakulteto Anika-AMM), zaradi njihove slabe samostojnosti in pripravljenosti na študij zelo optimistično videnje problematike. Aniki-AMM bi dodal svoje mnenje, da je znanost specifična dejavnost človeka (s temelji v možganih), ki (1) operira s predznanjem, zato danes uporabimo znanje starih grkov in še bolj nazaj, tja do človeka iz Krapine in njegovega tolčenja kamna, ter znanje, ki ga dnevno sledimo v strokovni literaturi, (2) pri svoji metodiki dela uporablja znanstveni eksperiment (v kontroliranih pogojih je kjerkoli v Univerzumu rezultat našega eksperimenta ponovljiv, torej zmeraj enak), ni problem, če gre za miselni poskus, tukaj so stvari še kar materialno obvladljive, v kolikor pa se pogovarjamo o raziskavah subatomskih osnovnih, materialnih ali pač ne, delcih rabimo nepredstavljive vsote denarja za kakšno malenkost, kot je pospeševalnik oz. trkalnik; torej moderno naravoslovje rabi masne spektrometre, elektronske mikroskope, avtomatske pipete, inkubatorje,… zato pa je znanost, ker gradi na temelju in napreduje, (3) deluje kot racionalni del možganov (vzročno - posledično in primerjalno razmišljanje) in to me navaja na misel, da tistega z branjem biblije v kontekstu znanosti ne bom komentiral. Statistično se namreč lahko dokaže tudi taka stvar, kot je korelacija med številom dni, ko v kopalnici visi rdeča brisača in številom dni, ko dežuje (poenostavljeno, ko v moji kopalnici visi rdeča brisača, zunaj dežuje). No, osnova uporabe statistike govori, da se jo uporabi smisleno, ko poznamo pojav (ker vem, da suša ni odvisna od barve brisače, to dvoje ne statistično ne povezujem). Ne me narobe razumeti, samo trditev, da bi naj bral biblijo, da postanem boljši študent mi je tuja. Antična klasika in etični kodeksi, vključno z omembo religioznih knjig (to pa ni znanost, to pa je vera - tukaj ni znanstvenega dokaza in temelji na absurdu v smislu brezmadežnosti spočetja..) so del našega življenja.

]]> By: Anika - Ana M. Mayerhold http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12188 Anika - Ana M. Mayerhold Tue, 07 Oct 2008 20:43:31 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12188 @Anika Popravek: Cum GRANO salis @Anika
Popravek:
Cum GRANO salis

]]> By: drnjoh http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12185 drnjoh Tue, 07 Oct 2008 19:01:25 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12185 Vzroke za raziskovalno ne-odličnost je moč najti tudi v širšem okolju. Diplomant ima na začetku profesionalne poti običajno dve prioriteti - stanovanje, naraščaj. Prvo pogojuje drugo. Da ne govorimo o razmerju plača/cena stanovanja v Lj. Slovenska podjetja so še vedno polno zaposlena z lastniško konsolidacijo, zato ne obstaja pretiran interes za razvoj produktov visoke dodane vrednosti - ni dolgoročne vizije. Hkrati se pojavlja vprašanje, koliko je ta naš ljubi menedžement, glede na ogromen vpliv politike, sploh sposoben "čutiti" kje so niše v posameznih panogah. Konec koncev je razvoj zelo tvegana dejavnost. Vzroke za raziskovalno ne-odličnost je moč najti tudi v širšem okolju.

Diplomant ima na začetku profesionalne poti običajno dve prioriteti - stanovanje, naraščaj. Prvo pogojuje drugo. Da ne govorimo o razmerju plača/cena stanovanja v Lj.

Slovenska podjetja so še vedno polno zaposlena z lastniško konsolidacijo, zato ne obstaja pretiran interes za razvoj produktov visoke dodane vrednosti - ni dolgoročne vizije. Hkrati se pojavlja vprašanje, koliko je ta naš ljubi menedžement, glede na ogromen vpliv politike, sploh sposoben “čutiti” kje so niše v posameznih panogah. Konec koncev je razvoj zelo tvegana dejavnost.

]]> By: Anika - Ana M. Mayerhold http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12182 Anika - Ana M. Mayerhold Tue, 07 Oct 2008 13:57:46 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/10/07/zakaj-nimamo-izjemnih-raziskav-in-izjemnih-raziskovalcev/#comment-12182 Ne boste verjali, a najpoglavitnejšo vlogo pri "nastanku" elit ima osnovno izobraževanje. Glede na sedanje stanje ohlapnega sistema in metodike pouka lahko pričakujemo izboljšanje v kakih 100 letih. Še vedno je tu aktivna generacija učiteljev, ki so tekli štafeto ... Osnovna šola in gimnazije (srednje šole)naj bi dale učencem poleg nekega volumna znanja še odgovornost zase in jih naučile, kako naj se učijo; navajajo ga na disciplino, kar pomeni pozorno učečnost. Zanimivo je, da so statistično bolj "pismeni" tisti otroci, ki so se v najzgodnejših letih srečali z biblijo in jo brali. Naučijo se uporabljati reference in najti s števili navedena poglavja oziroma stihe. Ne glede na IT je potrebno, da se učenci naučijo uporabljati knjige in najti v knjigah navedeno literaturo. Poznavanje osnov biblije sodi v splošno izobraženost; in če hočejo biti enakovredni evropskim študentom, morajo poznati tako najvažnejše biblijske zgodbe kakor tudi antične, da jih lahko navajajo in tako skrajšajo dolge razlage poant. Dokler se bodo študenti prerivali v restavracijah z boni in bo njihova poglavitna skrb parkirni prostor za njihove avtomobile - tako dolgo študija ne bodo jemali resno in ne bodo kritični do svojih predavateljev, ampak bodo iskali in se naučili najti po liniji najmanjšega odpora bližnjice do načina, kako najlaže opraviti izpit. Večkrat se sprašujem, kako je mogoče, da predavajo na univerzi v Ljubljani in drugod, nekateri kolumnisti dnevnih časnikov, katerih "mind veil" je tak, kakršen je ponavadi pri vaških opravljivkah, čeprav uporabljajo ti kolumnisti "učene" besede in "prilike" iz književnosti ali strokovne literature. Naj ponovim: gentleman ve dovolj, če pa to ni, mu tisto, kar ve, zgolj škodi. Znanja pa ni nikoli dovolj. A ne mislimo, da je na tujih univerzah danes kaj bolje. Minili so tisti časi, ko so se študenti na Harvardu pred izpiti zaradi preutrujenosti onesveščali; vedeti moramo, da zunaj tudi za univerze dela velik aparat PR-a; sploh za zasebne univerze, ki imajo visoke šolnine. No, kakor koli že; kako je mogoče, da so stari Grki postavili temelje fizike in atomistike, ne da bi imeli na voljo tehnične pripomočke, kakršne imajo znanstveniki danes. Najboljše simfonije in največja odkritja so bila zapisana na tablicah s kredo, ali pa na pručki v zvežčič s svinčnikom. Cum granom salis ... torej! Ne boste verjali, a najpoglavitnejšo vlogo pri “nastanku” elit ima osnovno izobraževanje. Glede na sedanje stanje ohlapnega sistema in metodike pouka lahko pričakujemo izboljšanje v kakih 100 letih. Še vedno je tu aktivna generacija učiteljev, ki so tekli štafeto … Osnovna šola in gimnazije (srednje šole)naj bi dale učencem poleg nekega volumna znanja še odgovornost zase in jih naučile, kako naj se učijo; navajajo ga na disciplino, kar pomeni pozorno učečnost. Zanimivo je, da so statistično bolj “pismeni” tisti otroci, ki so se v najzgodnejših letih srečali z biblijo in jo brali. Naučijo se uporabljati reference in najti s števili navedena poglavja oziroma stihe. Ne glede na IT je potrebno, da se učenci naučijo uporabljati knjige in najti v knjigah navedeno literaturo. Poznavanje osnov biblije sodi v splošno izobraženost; in če hočejo biti enakovredni evropskim študentom, morajo poznati tako najvažnejše biblijske zgodbe kakor tudi antične, da jih lahko navajajo in tako skrajšajo dolge razlage poant. Dokler se bodo študenti prerivali v restavracijah z boni in bo njihova poglavitna skrb parkirni prostor za njihove avtomobile - tako dolgo študija ne bodo jemali resno in ne bodo kritični do svojih predavateljev, ampak bodo iskali in se naučili najti po liniji najmanjšega odpora bližnjice do načina, kako najlaže opraviti izpit. Večkrat se sprašujem, kako je mogoče, da predavajo na univerzi v Ljubljani in drugod, nekateri kolumnisti dnevnih časnikov, katerih “mind veil” je tak, kakršen je ponavadi pri vaških opravljivkah, čeprav uporabljajo ti kolumnisti “učene” besede in “prilike” iz književnosti ali strokovne literature. Naj ponovim: gentleman ve dovolj, če pa to ni, mu tisto, kar ve, zgolj škodi. Znanja pa ni nikoli dovolj. A ne mislimo, da je na tujih univerzah danes kaj bolje. Minili so tisti časi, ko so se študenti na Harvardu pred izpiti zaradi preutrujenosti onesveščali; vedeti moramo, da zunaj tudi za univerze dela velik aparat PR-a; sploh za zasebne univerze, ki imajo visoke šolnine. No, kakor koli že; kako je mogoče, da so stari Grki postavili temelje fizike in atomistike, ne da bi imeli na voljo tehnične pripomočke, kakršne imajo znanstveniki danes. Najboljše simfonije in največja odkritja so bila zapisana na tablicah s kredo, ali pa na pručki v zvežčič s svinčnikom. Cum granom salis … torej!

]]>