Nemška zvezna vlada, banke in finančni nadzornik so v zadnjem trenutku našli rešitev za banko Hypo Real Estate. Nemški finančni minister Peer Steinbruck ob tem ni mogel zagotoviti, da kmalu ne bo treba reševati pred bankrotom še katero od nemških banki, ki so se znašle v težavah. Finančna kriza je torej že v Nemčiji, ki je največja gospodarska partnerica Slovenije. Hans-Peter Brughof, izvedenec za finance, je v pogovoru za ZDF dejal, da bi bilo dobro, če bi vlada nehala prikrivati težave zaradi finančne krize in pri svojih političnih odločitvah pogledala tudi v prihodnost in “ne zgolj v nedeljo zvečer iskala rešitev za ponedeljek”. Vsekakor je to izjava, nad katero bi se kazalo zamisliti tudi v Sloveniji, kjer od predstavnikov oblasti, Banke Slovenije in ekonomistov še kar naprej poslušamo, da so pri nas razmere drugačne. Seveda ni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo, pa tudi panike nima smisla delati, a vendarle  bi bil čas, da bi se pristojni nehali sprenevedati in govoriti, kot da je okrog Slovenije visok zid, ki jo ščiti pred posledicami finančne krize.

Za razliko od nemških oblasti, ki po besedah Hansa-Petra Brughofa krizi lahko samo še sledijo in preprečujejo najhujše, da ljudje ne izgubijo zaupanja, imajo slovenske oblasti še čas, da jim ne bo treba v nedeljo zvečer urgentno iskati rešitev za ponedeljek zjutraj. Nemški izvedenec svoje oblasti poziva, naj začnejo priprvljati ukrepe in predpise, ki bodo zagotavljali, da se takšna kriza ne bo več mogla ponoviti, kar vključuje tudi kazensko odgovornost za tiste menedžerje, nadzornike in gospodarstvenike, ki so zlorabili zaupanje, podpisovali dokumente in sklepe, ki jih ne bi smeli, si neupravičeno izplačevali visoke plače, nagrade in dividende. Denarja, ki ga dobijo izplačanega, jim seveda ni mogoče več vzeti. Predvsem pa je treba čim prej sprejeti ukrepe za očiščenje bank gnilih naložb.

Dve vrsti zaupanja imamo, pravi Hans-Peter Brughof. Eno je zaupanje v finančni siswtem, drugo pa je zaupanje v pravičnost in moralo naše demokracije. Očitno ni mogoče zagotoviti obojega, zato je vprašanje, kaj ima prednost “žrtje ali morala”. Treba je zamižati, zagotoviti davkoplačevalske milijarde in rešiti finančni sistem, ker niti približno ni mogoče oceniti posledic kolapsa finančnega sistema. Zato je bolje, da “tega ne poskusimo narediti”, ampak je treba seči po davkoplačevalskem denarju in hkrati poskrbeti za sistem, ki bo onemogočil, da bi se kaj takšnega lahko ponovilo. Vlada se mora nehati pogovarjati le z bankami, ampak mora vključiti tudi širšo strokovno javnost, pravi nemški izvedenec.

Kot krivci za sedanje razmere so na muhi le bankirji, pravi, dejansko pa so to tudi nadzorniki finančnega trga in člani nadzornih svetov, ki niso opravili svoje naloge. V nekaterih nadzornih svetih sedijo tudi politiki.

Kanclerka Angela Merkel in finančni minister Steinbruck sta v nedeljo skupaj stopila pred novinarje in varčevalcem zagotovila državno jamstvo za bančne vloge, ki znašajo 568 milijard evrov. Zanje je vlada zagotovila jamstvo, da ljudje ne bi odhiteli v banke in začeli množično dvigovati denarja, ker bi s tem krizo samo še poglobili, je razložil finančni minister, ki ni mogel skriti ogorčenja nad menedžmentom Hypo Real Estate. Vladi so namreč predstavili zavajajoče podatke, “če se izrazim prijazno”. Šele, ko je prvi reševalni paket propadel, se je izkazalo, da banka ne potrebuje le 35 milijard evrov pomoči, ampak 50 milijard, do konca leta 2009 pa celo 100 milijard evrov.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |