Samo zaradi študentov smo tam. A nisem gotova, da je to večinski zorni kot. So taki, ki mislijo, da so študenti le nujno zlo, delo z njimi pa le način, kako zaslužiti plačo. To je po mojem mnenju eden osnovnih problemov univerze kot take in tudi njenih habilitacijskih postopkov. Ti so skoncentrirani na znanstvenoraziskovalno delo, torej na objave. Pedagoško delo je postransko. To smo lahko videli pri kolegu /dr. Andreju/ Fištravcu, ki so ga odpustili, čeprav je odličen profesor, ker mu je po interpretacijah manjkala ena objava. Pri tem se ne upošteva, da nas ministrstvo plačuje za učenje študentov, ne za objave. Nihče od nas ne dobi niti evra za to, da bi raziskoval, habilitacija pa se spreminja v proceduro, skozi katero se iz univerze odstranjujejo odlični pedagogi in se nadomeščajo z ljudmi, ki nimajo niti približno enakega znanja in pedagoškega erosa. Z zornega kota študentov torej odlične profesorje izrinjajo slabi. To je tisto, kar študenti vidijo. Na to so ob primeru Fištravec tudi opozorili. Koliko znanstvenih člankov kdo objavi, pa študentov sploh ne zanima.
/…/
Akademska kultura je floskula. Akademska kultura je danes to, da kimaš nadrejenemu in da storiš to, kar zahteva. Pri tem upaš, da ti bo zato nekoč napisal pozitivno habilitacijo ali pa odstopil vodilno avtorstvo pri katerem od člankov, kar se dogaja.
/…/
Daleč naokrog ne poznam več nikogar, ki bi bil zadovoljen s tem, kar se dogaja. Tragedijo današnjega časa sem dojela šele, ko me je nekega dne sestra vprašala, ali se spomnim, da so naši starši hodili na dopust skupaj z ljudmi, s katerimi so delali. Da so z njimi prijateljevali. Tega danes praviloma ni več. In tudi univerza danes ni več tisto, kar je bila. Ni več mesto svobodne kritične inteligence, ki skuša reflektirati dogajanje v družbi. Če nekdo kritično misli, naj to počne privatno. Ko so metali iz službe kolega Fištravca, se je to jasno pokazalo: tudi tisti, ki so imeli pomisleke, so bili tiho.
dr. Vesna V. Godina, profesorica socialne antropologije na mariborski filozofski fakulteti, v Večeru
Srbski pregovor menda pravi nekako takole: Zakaj volkovi zrejo ovce? Zato, ker jih je dovolj. Na podlagi tega lahko recem le: Slovenija je raj za volkove. A koliko casa? Dokler narod ne bo izumrl. Sociolog Gregor Tomc je izumrtje Slovencev kot naroda napovedal cez 50 ali 60 let. Vsakogar, ki noce biti ovca, caka izobcenje in izgon, preprosto ne dobi dela.
Z zapisanim se ne strinjam. Res je, da MVZT plačuje profesorje zsa poučevanje študentov, pa vendar najboljše in najuspešnejše univerze so v osnovi raziskovalne. Po atributu raziskovanja se tudi razlikujejo od raznih višjih šol ter kvazi privatnih zavodov Jambrekovega tipa. Kdor bi rad predvsem kvalitetno poučeval, se naj raje zaposli na srednji šoli in ne na univerzi.
Drugo dejstvo pa je, da dokler bomo imeli na slovenskih univerzah redne profesorje, ki v celotni karieri niso uspeli objaviti niti enega samega članka v reviji s faktorjem vpliva, bo uspešnost univerz omejena.
Skratka raziskovanje in objavljanje sta temeljnja pogoja za uspešno univerzo in prav je, da je slednje zapisano v habilitacijskih pogojih. Vesna Vuk Godina pa je v svojem zapisu pozabila omeniti, da je pozitivno študentsko mnenje prav tako potreben pogoj za habilitacijo.
profesura brez objave v reviji z ISI faktoprjem vpiva? No, No pa ne na resni Univerzi. Se strinjam, da pedagoško delo vzame čas, ampak,.. kot je napisal predhodnik, to naj počno razni ministri tipa Virant (čeprav mi ni čisto jasno, kako je potemtakem on dobil naziv profesor brez obajve v mednarodni reviji s faktorjem vpliva, medtem ko na štajerskem temu v opisanem primeru ni tako - pa a niso kriteriji na Unievrzah vsaj v tem delu primerljivi, pa čeprav gre za izrazito politične ustanove plačane z denarjem davkoplačevalcev, ki je bil odvzet od že uveljavljenih Unvierz, kjer kriteriji objave,.. držijo?), ne pa Unvierze, ki bi rade konkurirale z znanjem. Zgodba je verjetno precej kompleksna (pogled na imena, ki stalno dobivajo mlade raziskovalce, v globokih penzionističnih letih?) in jo naj pokomentira kakšen insajder iz Univerz. Pogled s strani ni preveč relevanten. Me pa zanima, zakaj ni bilo nobene kritične pripombe s strani unvierze in raziskovalnih institutov, ko je ministrstvo vodila trgovka s končano pravno fakulteto (še malo pa baje doktorat na Jambrekovi kumrovški Univerzi) ga. Kuclerjeva? tako globoko dno Slvoenija na področju visokegašolstva znanosti in raziskav še ni doživela? Strah? Vsaj za večji delež BDP bi se lahko poskusili izpogajati - pa tišina?
James, univerzitetna merila v resnici kot pogoj govorijo samo pomembni znanstvenih delih in ne o faktorju vpliva. Slednje je večinoma prepuščeno posameznim fakultetam.
Kolikor vem , je ministra Viranta habilitiral Svet za visoko šolstvo (takrat ko ga je vodil Jambrek).
Glede ministrice Mojce KD, pa sem nekje zapisal, da ona sicer nima doktorata znanosti, ne magisterija znanosti in da verjetno ni nikoli pedagoško delala vendar pa da če izvzamemo te malenkosti, je nedvomno velika strokovnjakinja za visoko šolstvo.
AMpak da se vrnem na izhodiščni zapis Vesne Vuk GOdine je ključno vprašanje, kako si resno pedagoško delo na podiplomski stopnji predstavlja brez uspešnega raziskovalnega dela?
Človek se postavlja s tem, da je inteligentno bitje. Torej - če je inteligenca sposobnost obvladovanja nepredvidljivega, potem se človek nima kaj pritoževati. Popolnoma vseeno je, ali gre za klane na univerzah, v politiki, v gospodarstvu, lopovske združbe tu ali tam, cerkveno kliko, ipd. inteligentno bitje se pač “znajde”. Če bi ne bilo tako, potem ne bi najbolj zapeljivih lepotic prevažali v svojih luksuznih kočijah kočijaži z majhnim bičkom… Stvar je le v tem, kakšni so nameni, cilji, učinki.
se zelo strinjam z napisanim. Ljudje, ki danes postajajo profesorji so več ali manj eni srednje uspešni srednješolski plonkarji, ki so se že kmalu naučili, da se da lezenjem v rito da dobit dobro oceno. In to počnejo še danes, s pametnim sistem zvez in poznanstev furajo svojo malo namišljeno podjetje, katerega se nikoli niso upali ustvariti, skozi spreminjajoča se pravila in mizerne legalne plače. Glede mnenja študentov…ene 2 vica na zadnjih predavanjih in veliko šestk pa smo v špici. Tudi študentje niso več to, kar so bili….
Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.
darja,
četrtek, 18. december 2008
V Španiji študenti že nekaj tednov protestirajo proti bolonjski reformi, tudi študenti v Italiji, na Finskem in Hrvaškem tej reformi močno nasprotujejo, ker po njihovem mnenju omogoča komercializacijo javnih univerz in uvaja anglosaksonski sistem visokošolskega izobraževanja, piše EUobserver. Na evropski komisiji pojasnjujejo, da je namen bolonjske reforme omogočiti medsebojno priznavanje študijskih programov, ki bo omogočilo [...]
darja,
nedelja, 30. november 2008
Študenti ljubljanske univerze so nedavno spet osvojili prvo mesto na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije (iGEM) v ameriškem Bostonu, ki ga organizira Massachusetts Institute of Technology (MIT). Zmagali so v kategoriji Zdravje ali zdravilo in hkrati dobili tudi veliko nagrado, kar je največ, kar je mogoče doseči na tem tekmovanju. Zmagali so s cepivom proti [...]
jože p. damijan,
sobota, 24. maj 2008
* Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.
Menedžerski poklic je z zadnjimi »tajkunskimi« aferami dobil v javnosti negativen prizvok. Menedžerji so dobili predznak sebičnežev, ki si bodisi izplačujejo (pre)visoke plače in nagrade bodisi so nagnjeni k temu, da »ukradejo« (privatizirajo) podjetje. S tega vidika se zastavlja zanimivo vprašanje ali so menedžerji res sebičneži in [...]
darja,
nedelja, 18. marec 2007
Nekdanji minister za delo Janez Drobnič je v petkovi izdaji časnika Finance (članek je na voljo le za naročnike oziroma je plačljiv) napisal oster komentar o študentskem delu. To delo je poimenoval kar nekakšno »legalno črno delo«. Pravi, da študentsko delo rešuje začasne težave posameznega udeleženca, nazadnje pa škoduje vsem: mladim, ki pri 35 letih [...]
jože p. damijan,
ponedeljek, 5. marec 2007
Ne bi hotel biti zloben ali žaljiv, toda ko berem, kakšne spremembe pri zakonu o delovnih razmerjih je predlagala nova ministrica za delo Marjeta Cotman, si ne morem kaj, da ne bi pomislil, da je Cotmanova zgolj v ministrico preoblečeni Dušan Semolič oziroma da je predsednik vlade Janez Janša namesto Janeza Drobniča na mesto ministra [...]
Srbski pregovor menda pravi nekako takole: Zakaj volkovi zrejo ovce? Zato, ker jih je dovolj. Na podlagi tega lahko recem le: Slovenija je raj za volkove. A koliko casa? Dokler narod ne bo izumrl. Sociolog Gregor Tomc je izumrtje Slovencev kot naroda napovedal cez 50 ali 60 let. Vsakogar, ki noce biti ovca, caka izobcenje in izgon, preprosto ne dobi dela.
Bumerang !
Slovenci bodo obstajali dokler bo obstajala združena EU, potem pa se bo pričel postopek njihovega ukinjanja.
Z zapisanim se ne strinjam. Res je, da MVZT plačuje profesorje zsa poučevanje študentov, pa vendar najboljše in najuspešnejše univerze so v osnovi raziskovalne. Po atributu raziskovanja se tudi razlikujejo od raznih višjih šol ter kvazi privatnih zavodov Jambrekovega tipa. Kdor bi rad predvsem kvalitetno poučeval, se naj raje zaposli na srednji šoli in ne na univerzi.
Drugo dejstvo pa je, da dokler bomo imeli na slovenskih univerzah redne profesorje, ki v celotni karieri niso uspeli objaviti niti enega samega članka v reviji s faktorjem vpliva, bo uspešnost univerz omejena.
Skratka raziskovanje in objavljanje sta temeljnja pogoja za uspešno univerzo in prav je, da je slednje zapisano v habilitacijskih pogojih. Vesna Vuk Godina pa je v svojem zapisu pozabila omeniti, da je pozitivno študentsko mnenje prav tako potreben pogoj za habilitacijo.
profesura brez objave v reviji z ISI faktoprjem vpiva? No, No pa ne na resni Univerzi. Se strinjam, da pedagoško delo vzame čas, ampak,.. kot je napisal predhodnik, to naj počno razni ministri tipa Virant (čeprav mi ni čisto jasno, kako je potemtakem on dobil naziv profesor brez obajve v mednarodni reviji s faktorjem vpliva, medtem ko na štajerskem temu v opisanem primeru ni tako - pa a niso kriteriji na Unievrzah vsaj v tem delu primerljivi, pa čeprav gre za izrazito politične ustanove plačane z denarjem davkoplačevalcev, ki je bil odvzet od že uveljavljenih Unvierz, kjer kriteriji objave,.. držijo?), ne pa Unvierze, ki bi rade konkurirale z znanjem. Zgodba je verjetno precej kompleksna (pogled na imena, ki stalno dobivajo mlade raziskovalce, v globokih penzionističnih letih?) in jo naj pokomentira kakšen insajder iz Univerz. Pogled s strani ni preveč relevanten. Me pa zanima, zakaj ni bilo nobene kritične pripombe s strani unvierze in raziskovalnih institutov, ko je ministrstvo vodila trgovka s končano pravno fakulteto (še malo pa baje doktorat na Jambrekovi kumrovški Univerzi) ga. Kuclerjeva? tako globoko dno Slvoenija na področju visokegašolstva znanosti in raziskav še ni doživela? Strah? Vsaj za večji delež BDP bi se lahko poskusili izpogajati - pa tišina?
@James
James, univerzitetna merila v resnici kot pogoj govorijo samo pomembni znanstvenih delih in ne o faktorju vpliva. Slednje je večinoma prepuščeno posameznim fakultetam.
Kolikor vem , je ministra Viranta habilitiral Svet za visoko šolstvo (takrat ko ga je vodil Jambrek).
Glede ministrice Mojce KD, pa sem nekje zapisal, da ona sicer nima doktorata znanosti, ne magisterija znanosti in da verjetno ni nikoli pedagoško delala vendar pa da če izvzamemo te malenkosti, je nedvomno velika strokovnjakinja za visoko šolstvo.
AMpak da se vrnem na izhodiščni zapis Vesne Vuk GOdine je ključno vprašanje, kako si resno pedagoško delo na podiplomski stopnji predstavlja brez uspešnega raziskovalnega dela?
Človek se postavlja s tem, da je inteligentno bitje. Torej - če je inteligenca sposobnost obvladovanja nepredvidljivega, potem se človek nima kaj pritoževati. Popolnoma vseeno je, ali gre za klane na univerzah, v politiki, v gospodarstvu, lopovske združbe tu ali tam, cerkveno kliko, ipd. inteligentno bitje se pač “znajde”. Če bi ne bilo tako, potem ne bi najbolj zapeljivih lepotic prevažali v svojih luksuznih kočijah kočijaži z majhnim bičkom… Stvar je le v tem, kakšni so nameni, cilji, učinki.
se zelo strinjam z napisanim. Ljudje, ki danes postajajo profesorji so več ali manj eni srednje uspešni srednješolski plonkarji, ki so se že kmalu naučili, da se da lezenjem v rito da dobit dobro oceno. In to počnejo še danes, s pametnim sistem zvez in poznanstev furajo svojo malo namišljeno podjetje, katerega se nikoli niso upali ustvariti, skozi spreminjajoča se pravila in mizerne legalne plače. Glede mnenja študentov…ene 2 vica na zadnjih predavanjih in veliko šestk pa smo v špici. Tudi študentje niso več to, kar so bili….
V Slovenij žrelci napadajo najprej najboljše modrece.
In Godina jim povzroča zgago, ker je čudovito mavrična in jih ogroža peklenske butalske žrelce.