Helmut Schmidt: Trg ni varna banka
darja, sobota, 4. oktober 2008Nihče noče biti prinašalec slabih novic. A kljub temu: ameriška finančna kriza je nevarna. Je kriza na finančnih trgih, a obstaja velika nevarnost, da bo močno vplivala na realno gospodarstvo. Privede lahko do velike krize zaupanja, katere vpliv bo segel daleč čez finančni sektor. Tega ni mogoče izključiti, a kljub temu je še ni mogoče primerjati z depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja. Je pa dovolj resna. Potrebna sta kirurški poseg in dolgotrajna terapija, v svoji kolumni v nemškem časniku Zeit piše nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt.
Objavljeno pod gospodarstvo | 
| 
| 1 odziv »
Vesna V. Godina o akademski kulturi kimanja in molčanja
vojko, sobota, 4. oktober 2008Samo zaradi študentov smo tam. A nisem gotova, da je to večinski zorni kot. So taki, ki mislijo, da so študenti le nujno zlo, delo z njimi pa le način, kako zaslužiti plačo. To je po mojem mnenju eden osnovnih problemov univerze kot take in tudi njenih habilitacijskih postopkov. Ti so skoncentrirani na znanstvenoraziskovalno delo, torej na objave. Pedagoško delo je postransko. To smo lahko videli pri kolegu /dr. Andreju/ Fištravcu, ki so ga odpustili, čeprav je odličen profesor, ker mu je po interpretacijah manjkala ena objava. Pri tem se ne upošteva, da nas ministrstvo plačuje za učenje študentov, ne za objave. Nihče od nas ne dobi niti evra za to, da bi raziskoval, habilitacija pa se spreminja v proceduro, skozi katero se iz univerze odstranjujejo odlični pedagogi in se nadomeščajo z ljudmi, ki nimajo niti približno enakega znanja in pedagoškega erosa. Z zornega kota študentov torej odlične profesorje izrinjajo slabi. To je tisto, kar študenti vidijo. Na to so ob primeru Fištravec tudi opozorili. Koliko znanstvenih člankov kdo objavi, pa študentov sploh ne zanima.
/…/
Akademska kultura je floskula. Akademska kultura je danes to, da kimaš nadrejenemu in da storiš to, kar zahteva. Pri tem upaš, da ti bo zato nekoč napisal pozitivno habilitacijo ali pa odstopil vodilno avtorstvo pri katerem od člankov, kar se dogaja.
/…/
Daleč naokrog ne poznam več nikogar, ki bi bil zadovoljen s tem, kar se dogaja. Tragedijo današnjega časa sem dojela šele, ko me je nekega dne sestra vprašala, ali se spomnim, da so naši starši hodili na dopust skupaj z ljudmi, s katerimi so delali. Da so z njimi prijateljevali. Tega danes praviloma ni več. In tudi univerza danes ni več tisto, kar je bila. Ni več mesto svobodne kritične inteligence, ki skuša reflektirati dogajanje v družbi. Če nekdo kritično misli, naj to počne privatno. Ko so metali iz službe kolega Fištravca, se je to jasno pokazalo: tudi tisti, ki so imeli pomisleke, so bili tiho.
Objavljeno pod k, slovenija |
|
| 8 odzivov »
Koga je presenetil spodoben nastop Sarah Palin
sašo ornik, sobota, 4. oktober 2008Na univerzi Washington v St. Louisu v državi Missouri sta se v četrtek zvečer soočila podpredsedniška kandidata demokratov in republikancev, Joe Biden in Sarah Palin. Hkrati je bilo to edino soočenje, zato je bil za oba uspešen nastop ključnega pomena. Če se je od starega mačka Bidena pričakovalo, da bo v boj prinesel veliko svojih izkušenj iz dolgoletne senatorske kariere, so po drugi strani mediji v preteklih tednih Palinovo prikazali kot izrazito nerazgledano, že skoraj žensko iz divjine, s predpotopnimi pogledi na svet in skoraj nič kvalifikacijami, da bi v primeru smrti predsednika lahko uspešno zasedla njegovo mesto.
