Vlada bo vztrajala, da slovenski sistem vinjet ni diskriminatoren za tujce, ki avtoceste uporabljajo le občasno, kar ji očita evropska komisija, pravi Peter Verlič, državni sekretar na ministrstvu za promet. Cena je za vse enaka, bolj bistveno pa je, nadaljuje, da so vinjete odpravile zastoje in sistem je bolj pravičen od prejšnjega, ko je bilo treba na primorski avtocesti cestnino plačati po prevoženem kilometru, na Gorenjskem so vsi plačali enako, ponekod na Štajerskem in Ljubljani pa so bile avtoceste celo brezplačne.

Dokler postopek ni tako daleč, da evropska komisija uveljavitev svoje odločitve zahteva s tožbo na sodišču evropskih skupnosti, jo vlada lahko brez posledic za državo spodbija. Ta izmenjava pisem lahko traja še kar nekaj mesecev. Na sodišču pa vendarle ne bi kazalo tvegati, kajti sodniki v Luksemburgu državam članicam zaradi kršitev evropske zakonodaje izrekajo globe v milijonskih zenskih, zaradi tega večina preden evropska komisija lahko vloži tožbo, odneha in ugodi njenim zahtevam. Evropska komisija od Slovenije ne zahteva ukinitve vinjet, zahteva samo, da tujci kot občasni uporabniki za cestnine ne plačajo nesorazmerno več kot domači vozniki, ki se redno vozijo po avtocestah. Z drugimi besedami to pomeni, da Bruselj enako kot leta 1996 od Avstrije zahteva uvedbo vinjet za krajši čas od pol leta.

Vlada se Bruslju lahko upira, a vprašanje je, ali je to smiselno. Z vztrajanjem pri sedanjem sistemu vlada tvega, da bo evropska komisija v skladu z metodologijo evropskega statističnega urada Eurostat dolgove državne avtocestne družbe že v letu 2009 prenesla v javni dolg. V skladu z maastrichtskimi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati države članice, - če jih ne, jim tudi grozi postopek zaradi kršitve, ki se lahko konča na sodišču v Luksemburgu - njihov javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov bruto domačega proizvoda in 3 odstotkov na letnega proračunskega primanjkljaja. Slovenija ima le po prvem merilu veliko “zraka”, saj je njen javni dolg v letu 2007 po podatkih evropske komisije dosegel “samo” 24 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Toda Dars se še zadolžuje in se namerava še zadolževati, da bo lahko dogradil manjkajoče avtoceste, saj si kar okrog 70 odstotkov denarja izposodi, prej je večino denarja (60 odstotkov) dobil iz proračuna. Zaradi tega bi država s prenosom njegovih dolgov v javni dolg razliko do 60 odstotkov lahko kaj hitro zapolnila. Ko bi bila ta kvota izpolnjena, bi morala vlada posojila za dokončanje avtocestnega križa v celoti nadomestiti z denarjem iz proračuna ali pa bi Dars moral ustrezno upočasniti gradnjo.

Drug problem je, da je cestnina vir za odplačilo Darsovih dolgov in je Darsov načrt zadolževanja in vračanja posojil narejen na predpostavki, da se mu bo znesek pobranih cestnin povečeval tudi na račun odpiranja novih odsekov. Vinjete pri cestninah za osebna vozila tega ne omogočajo, zato bo moral Dars to razliko najti drugje ali pa bo treba ustrezno prilagajati ceno vinjete. Zagotovo je namreč, da se bo poslej Darsu  znesek za odplačilo dolgov vsako leto krepko povečal, pri podaljševanju rokov za odplačilo posojil pa tudi ni več rezerve, saj bo Dars že po sedanji shemi posojila odplačeval še po letu 2040. To je pri svojih izračunih upoštval član uprave Darsa Jan Žan Oplotnik, ki je analize o financiranju gradnje avtocest delal že na Ekonomskem inštitutu pri Pravni fakulteti. Po njegovih izračunih letna vinjeta ne bi smela biti cenejša od 150 evrov, tedenska oziroma deset dnevna pa bi morala stati vsaj 15 evrov.

Vse te dileme naj bi odpravil satelitski sistem cestninjenja, ki bo omogočal, da bo vsak plačal toliko, kot bo prevozil. Vlada je sklenila, da mora biti ta sistem uveden pred letom 2010. Precej negotovo je, ali bo ta sklep mogoče uresničiti. Sam Verlič je v Odmevih na javni RTV dejal, da uvedbo tega sistema ovira EU, ker ne more doseči dogovora o standardih. Sklepati je mogoče torej, da bo do uvedbe satelitskega cestninjenja minilo še kar nekaj časa, čeprav Nemci brez skupnih evropskih standardov po tem sistemu že lep čas cestninijo tovornjake. Je pa pri nas mogoče takoj spet uvesti star sistem cestninjenja osebnih vozil, a si tega najbrž nihče ne želi. Cestninske postaje namreč še stojijo, čeprav bi jih bilo treba v skladu s sklepom vlade odstraniti že do sredine septembra.

Če Dars s cestnino ne bo zbral dovolj denarja, bodo posojilodajalci manjkajoči denar prišli terjat k ministru za finance, ki skrbi za državni proračun. Vsa posojila Dars namreč najame z državnim poroštvom, kar pomeni, da so prek državnega poračuna porok za njihovo vrnitev davkoplačevalci. Če bo minister za finance moral odplačevati Darsove dolgove, bo imel na voljo manj denarja za financiranje šolstva, zdravstva, sociale, za raziskave, sodstvo, policijo in druge javne službe. Ob tem ni nepomembno, da podjetja zaradi finančne krize že napovedujejo zmanjšanje proizvodnje, kar za ministra za finance pomeni manj prihodkov od davkov. Darsovi upniki bi torej potrkali na njegova vrata ob zelo nepravem času.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |