podrobneje

Poteza irske vlade, ki je napovedala prevzem državnega jamstva za vse oziroma celotne hranilne vloge (ukrep je dopoldne odobril parlament) še vedno dviga prah širom Evropske unije. Če bi irskemu zgledu sledila še katera od večjih držav, bi se prihranki ob morebitnem ‘akutnem’ nadaljevanju krize najbrž začeli množično seliti iz bank v državah z nizko stopnjo državnega jamstva v banke držav z višjo ali celo popolno garancijo, kar bi znalo sprožiti nove pretrese. Francija, ‘prvoosumljena’, da bi lahko ukrepala kot Irska, je danes odločno zavrnila to možnost, finančna ministrica Christine Lagarde pa je menila, da soliranje v trenutnih razmerah ni zaželeno.

Because when something happens in one member state it affects everybody else around, so there needs to be that level of cross-sharing of information.

Slovenija je z ‘zajamčenimi’ 22.000 evri na hranilno vlogo (toliko torej ob morebitnem zlomu banke v vsakem primeru dobite, če je bil vaš depozit enak ali večji od tega zneska) nekje v drugi polovici članic EU (ki sicer določa 20.000 evrov kot minimum). Če iščete jamstvo za višjo vlogo, je najbližje Italija, ki je (do podpisa irskega predsednika na zakon) hkrati tudi najbolj ‘velikodušna’ v EU.

depoziti.jpg
z dovoljenjem Graphic News

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | Print This Post |


ni odzivov na “Jamstvo za depozite v EU najvišje v Italiji”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina












 preberite še

Stojan Petrič o menedžerskih odkupih in dodani vrednosti

Ena od velikih napak, ki je bila storjena v Sloveniji, je bila pretirana obramba podjetij pred vplivom države. To je namreč vodilo v menedžerske odkupe z lastnimi deleži, s čimer so se podjetja kapitalsko osiromašila. Podjetjem se je odvzel potencial rasti, banke pa so obremenili z zastavo delnic, katerih vrednost je zdaj strmo padla. Če [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Minimiziranje globalne panike, nato stabiliziranje

Povezanost globalnih proizvodnih in finančnih trgov zahteva tudi globalno usklajene pristope k reševanju posledic finančnega virusa, ki ga je na svetovne trge vnesla ameriška hipotekarna in finančna kriza. Na svetovnih finančnih trgih je treba najprej usklajeno zaustaviti paniko, nato se lahko začne obdobje stabilizacije. Postopno uvajanje neomejenega jamstva za bančne vloge fizičnih oseb v evropskih [...]

| Print This Post | 5 odzivov »

Stresova komisija o zdravi pameti in omilitvi posledic krize

Pričujoča kriza razodeva negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih v preteklih letih. Iz želje po takojšnjem in nerazumno visokem dobičku so finančniki ločevali finančne tokove od realnega gospodarstva in načel zdrave pameti. To je bilo mogoče tudi zaradi politike cenenega denarja, ki so jo vodile centralne banke, in s kreditno ponudbo [...]

| Print This Post | 5 odzivov »



Donatorke svojim podjetjem priskrbijo tudi delo

Slovenija od leta 2004 ni več prejemnica pomoči Svetovne banke, od takrat sodi med donatorke, smo izvedeli na konferenci o razvojni ekonomiji na Bledu. Do leta 2010 naj bi nove članice Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija, povečale delež razvojne pomoči na 0,17 odstotka bruto nacionalnega dohodka, do leta 2015 pa na 0,33 odstotka. [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Bruno Korelič o požrešnosti in finskem zgledu

V zadnjih desetih, petnajstih letih smo vsi živeli izobilju in prepričanju, da se nam ne more nič hudega zgoditi. Vsi smo bili premalo previdni. Premalo kritični. Premalo smo naredili za to, da bi bili pripravljeni na krizo. Vsi smo bili preveč požrešni, vključno z bankami. Zdaj je stanje boleče predvsem tam, kjer najemojemalci ne morejo [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

oktober 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« september   november »
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

 razgledi.net