Francoskega predsednika Nicolasa Sarkozya, ki je vedno poln idej, skrbi usoda časopisov in televizijskih postaj, poroča nemški Netzeitung. Ker jih vse bolj izpodriva internet, bi jih kar združil v kartele. Francoski mediji so po predsednikovih besedah na robu propada, internet kot cunami uničuje stare strukture, časopisom uhajajo bralci in oglaševalci, tudi televizija izgublja tekmo z računalnikom, ugotavlja Sarkozy. Ta problem je po njegovem prepričanju mogoče rešiti le s korenito spremembo - z močnimi multimedijskimi koncerni. Kritiki nad tem predlogom niso prav nič navdušeni. V njem vidijo zgolj poskus, da bi Sarkozy, svojim prijateljem, ki so lastniki največjih medijev v državi, priskrbel dober posel in še povečal nadzor nad tiskom.

Ministrica za kulturo Christine Albanel pa ugotavlja, da je v Franciji v 60 letih izginilo okrog 100 časopisov. Da bi zagotovila pluralizem medijev, francoska država za njihovo podporo zdaj na leto nameni 283 milijonov evrov. Brez podpore bi recimo morala nehati izhajati katoliški časopis La Croix in komunistični L’Humanité, še veliko večje težave, kot jih imajo zdaj, bi imeli tudi veliki časopisi.

Sarkozy bo svoj predlog za spremembe na medijskem področju podrobneje predstavil v četrtek. Sekretarka predsednikove stranke UMP Danièle Giazzi je pripravila 34 predlogov za oblikovanje “mednarodnih šampionov” na medijskem področju. Predvsem predlaga odpravo zakonskih preprek za povezovanje časopisnih, televizijskih in radijskih družb. Podjetniki, ki bi lahko oblikovali takšne “šampione” so vsi Sarkozyjevi prijatelji Martin Bouygues, Vincent Bolloré, Arnaud Lagardère, Serge Dassault in Bernard Arnauld.  Bouygues in Arnault sta njegovi poročni priči, Lagardère pravi, da je “Sarkozyjev brat”. Dassault je funkcionar v stranki UMP, Bolloré predsedniku zagotavlja luksuzno letalo in jahto za počitnice.

Giazzijeva pa pravi, da je treba medijskim družbam omogočiti enake pogoje za poslovanje, kot veljajo za druge družbe, in kot primer navaja medijski imperij Roberta Murdocha, “ki kupuje vse, kar lahko”. Zakon, ki prepoveduje koncetnracijo medijev, je po njenih besedah izgubil smisel, ker internet združuje vse medije. Na načrte, ki jih Gazzijeva pripravlja skupaj s Sarkozyjem, se je že odzval novinarski sindikat SNJ-CGT, ki ugotavlja, da je njuna utemeljitev predloga “izredno nevarna”, ker “svet denarja sega po informacijah”. Giazzijeva pa odgovarja, da brez denarja ni ne neodvisnosti ne kakovosti.

Sindikat ima pomisleke tudi glede sprememb nacionalne agencije AFP. Ne nasprotuje državnemu subvencioniranju internetnega dela agencije, boji pa se, da bi jo preoblikovali v odprto družbo za zasebne investitorje. Tako bi služila zasebnim interesom in bi bila omejena novinarska svoboda.

Danièle Giazzi skuša novinarje pomiriti z obljubo, da bi v ustavi izrecno navedli svobodo tiska in uvedli bi varuha za medijski pluralizem. Ker bi ta varuh sedel kar pri predsedniku vlade, novinarjev seveda ni prepričala. Po obširni javni razpravi Giazzijeva pričakuje, da bodo osnove reforme medijev v Franciji znane okrog božiča.

Objavljeno pod mediji in splet | | |