Proučitev možnosti za spremembo pokojninske reforme bo po besedah Boruta Pahorja ena prednostnih nalog nove koalicije. Malce nerodno je, da v programu SD o pokojninskem sistemu ni rečeno kaj posebnega, če odštejemo zagotovila o zagotavljanju ’stabilnega sistema zdravstvenega in pokojninskega varstva s konkurenčno ponudbo dodatnih zavarovanj’, to, da bodo ‘še naprej zagotavljali pravičen sistem usklajevanja pokojnin’ in to, da bodo ’s koordiniranimi ukrepi na področju zdravstva, sociale, pokojninskega zavarovanja in delovne zakonodaje naslovili problem staranja prebivalstva’. Zares in LDS sta v programih bolj konkretna, a o izrazite ‘programske sorodnosti’ z DeSUSom oziroma neštetokrat izrečeno zahtevo njegovega predsednika Karla Erjavca, da morajo pokojnine rasti v skladu z rastjo neto plač, ni opaziti. Nasprotno, razlika je že v izhodišču, namreč glede tega, ali je sedanji pokojninski sistem vzdržen ali ne.

Takole pravi Zares:

Pokojninsko zavarovanje je zaradi demografskih trendov nestabilno in dolgoročno predstavlja največjo grožnjo stabilnosti slovenskih javnih financ. Na podlagi projekcij lahko ugotovimo, da bi se javnofinančni odhodki, povezani s staranjem, povišali za 9,7 odstotka BDP, dolg pa bi dosegel 190 odstotkov BDP. Večino (7,3-odstotne točke BDP) povišanja bi povzročil dvig odhodkov, namenjenih za pokojnine, izdatki za zdravstvo bi se povečali za 1,6-odstotne točke BDP, izdatki, povezani z dolgotrajno nego, pa za 1,2-odstotne točke BDP. Na drugi strani bi se znižali odhodki, povezani z izobraževanjem (za 0,4-odstotne točke BDP) in nadomestila za brezposelnost (za 0,1-odstotne točke BDP).
Za blaženje tega problema bomo sprejeli zakonsko rešitev, s katero bomo donos od državnega premoženja namenili za financiranje rastočih bodočih potreb pokojninske blagajne. Pripravili bomo dodatne vzpodbude za daljše ohranjanje aktivnega statusa prebivalstva in ukrepe, s katerimi bi se zmanjšal interes za zgodnje upokojevanje. V okviru obveznega zavarovanja je potrebno še bolj učinkovito evidentirati vplačila posameznika in prilagoditi pokojnino njegovim dejanskim vplačilom.
V okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so se po sedmih letih delovanja pokazale nekatere slabosti. Te so v nejasnih razmejitvah med kolektivnim in individualnim prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, pomanjkanju dodatnih virov financiranja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, v pomanjkljivem obveščanju posameznikov o višini pričakovanih pravic iz te oblike zavarovanja ter uspešnosti poslovanja izvajalcev. Poenotili bomo nadzor nad izvajalci ter poenotili pravila za vse izvajalce prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Problem dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je tudi v odsotnosti vzpodbud za povečanje vključenosti v to obliko zavarovanja.
Potrebne vsebinske dopolnitve ureditve sistema prostovoljnega dodatnega pokojninskega (PDPZ) zavarovanja so:
· dodatna davčna spodbuda vseh, ki želijo namensko varčevati v okviru PDPZ, premijo pa jim plačuje že delodajalec. Rešitev bi bila ločena olajšava za premije delodajalca ( 5,84 % bruto plače) in olajšava za premije posameznika( 5,84 % bruto plače);
· za doživljenjsko rento dodatnega pokojninskega zavarovanja se ne bi obračunavalo davka;
· za vse izvajalce PDPZ bi morali veljati enaki pogoji in pravila poslovanja (članstvo zavarovancev v nadzornih svetih, kadrovsko-organizacijske in kapitalske zahteve);
· poenotenje nadzornih institucij (v praksi imamo tri tipe izvajalcev: pokojninske družbe, banke (vzajemni pokojninski skladi), zavarovalnice (vzajemni pokojninski sklad ali kritno premoženje) in dva ločena nadzornika AZN in ATVP z v dobršni meri različnimi zahtevami do vsebinsko enakih področij PDPZ);
· možnosti pokojninskega načrta s priznanimi davčnimi olajšavami in naložbeno politiko brez zajamčenega donosa za določene kategorije zavarovancev (starost, odnos do tveganja …);
· krovni skladi ter podskladi z različnimi naložbenimi politikami (skladi življenjskega cikla) z davčnimi olajšavami in deloma zajamčenim donosom (delež naložb v obveznice in druge instrumente z zajamčenim donosom se prilagaja starosti posameznika).
Poleg tega bomo javnim uslužbencem pod dogovorjenimi pogoji zagotovili prosto, konkurenčno izbiro izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja.

LDS pa:

Strukturne spremembe prebivalstva v Sloveniji, ki so posledica upadanja rodnosti in podaljšanje življenjske dobe, bodo v prihodnosti ključno vplivale na vzdržnost pokojninskega sistema. Zaradi tega bo treba sprejeti dolgoročne cilje in izhodišča na tem področju:
• prilagoditi pokojninski sistem, da bomo lahko zagotavljali primerne in vzdržne pokojnine;
• v sklopu prizadevanj za prilagoditev sistema bo treba spodbujati podaljševanje aktivnega obdobja vsakega posameznika, in sicer tako, da se ohranja ustrezno razmerje med aktivno in upokojeno populacijo;
• finančno vzdržen sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora temeljiti na medgeneracijski solidarnosti;
• pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, morajo skupaj z drugimi socialnimi pravicami zagotavljati pokritje življenjskih stroškov, do popolne uvedbe dvo - ali tristebrnega sistema;
• sistematično bo treba spodbujati dodatno pokojninsko zavarovanje in preučiti možnosti za uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra.
Kot odgovor na demografske trende se lahko v sklopu pokojninske reforme v sistem obveznega zavarovanja vgradijo postopno zviševanje upokojitvene starosti, postopno zmanjševanje razlike pri pogojih za upokojitev med moškimi in ženskami in kombiniranje različnih tipov financiranja zavarovanja (dokladnega in naložbenega sistema).
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
• Povečanje spodbud za daljše ostajanje v aktivnosti:
- za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi starosti se pokojnina poviša (sedanji sistem stimulira samo pet let, in še to v prvem letu največ in v zadnjem najmanj, potem dodatnih stimulacij ni več),
- delodajalcem se olajša zaposlovanje starejših delavcev tako, da za tiste delavce, ki so že pridobili pravico do pokojnine, pa želijo delo opravljati še naprej, delodajalcem ni potrebno več plačevati prispevkov, kot je to določeno v gospodarskem delu programa (ukrepi iz socialnega področja),
- delna upokojitev se uredi čim bolj odprto, in sicer po izpolnitvi »minimalnih« pogojev za upokojitev.
Dodatno prostovoljno zavarovanje
• Sistemska ločitev kolektivnega in individualnega zavarovanja.
- uvedba popolnoma ločenega kolektivnega in individualnega zavarovanja.
• Dodatne spodbude za prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
- uvedba ustrezne politike davčnih olajšav,
- ob dosedanjih oblikah pokojninskih načrtov dopustiti uvedbo individualnih pokojninskih načrtov brez minimalne zajamčene donosnosti (upravljavec načrta lahko sam določi naložbeno strategijo, zavarovanec pa se sam odloči, kje in na kakšen način bo varčeval),
- spodbude, kot so navedene v delu programa, ki govori o gospodarstvu (ukrepi s socialnega področja).

In ne nazadnje DeSUS.

Če je še leta 2000 imelo le 37,5% upokojencev manjšo pokojnino od povprečne plače, je bilo leta 2007 takih upokojencev že 50 odstotkov. Ta izrazito negativni trend je sicer omilil spremenjen pokojninski zakon in izravnava pokojnin po predlogu DeSUS-a, toda ne dovolj in ne v skladu z upravičenimi pričakovanji upokojencev. Zato bomo ZAHTEVALI, da se pokojnine v prihodnjih štirih letih REALNO POVEČAJO ZA DESET ODSTOTKOV (10%), skladno z rastjo produktivnosti in rastjo neto plač. Z zmanjševanjem bruto plač zaradi spremenjene davčne politike v zadnjem času, se bodo v celoti porušila že vzpostavljena razmerja med pokojninami in plačami pri vseh naslednjih usklajevanjih, pokojnine pa bodo realno vedno nižje. Spremembe v plačilni politiki od bruto v neto morajo slediti tudi pri pokojninah.
Poleg upokojencev so vsi starostniki in drugi posamezniki ali skupine, ki so na robu možnosti za preživetje sedanja in tudi v bodoče naša stalna skrb.
Zato v DeSUS z vso odgovornostjo trdimo, da pri spremembah pokojninske zakonodaje znižanje pokojnin ni dopustno.
DeSUS bo zahteval:
da se rast pokojnin v prihodnje usklajuje in raste v odvisnosti od neto in ne od bruto plač;
sistemsko rešitev usklajevanja starostne pokojnine za polno pokojninsko dobo tako, da se odstotek od povprečne plače ne bo več zniževal;
letni dodatek se mora postopoma povišati na višino regresa javnega sektorja;
pokojninsko blagajno je potrebno očistiti tistih obveznosti socialnih transferjev, ki jih mora zagotavljati državni proračun;
zajemanje vseh izplačil na račun plač oz. dela in izterjavo vseh prispevkov.
zaustaviti nižanje povprečne pokojnine primerjalno s povprečno plačo in doseči ponovno razmerje starostne pokojnine 70%, vseh pokojnin pa 65%.
Tako, kot za pokojnine, pa se DeSUS zavzema tudi za realno rast drugih socialnih prejemkov in dodatkov namenjenih najrevnejšim.
DeSUS ne pristaja na zmanjševanje deleža pokojnin in socialnih prejemkov v DP.
VZTRAJALI BOMO PRI SPREMEMBI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAKONA
Zavedamo se, da pokojninska reforma iz leta 2000 še ni končana. Že sedaj pa omogoča vzdržnost pokojninskega sistema, skladnost prihodkov z odhodki ter kljub povečevanju števila upokojenk in upokojencev v zadnjih letih celo upadanje deleža vseh odhodkov ZPIZ-a, v bruto domačem proizvodu: v letu 2003 13,47%, nato 12,65%, 11,24%, 10,27%, v letu 2007 pa že na 10,11%. Ti deleži so manjši od povprečja v deželah Evropske unije. Zato nadaljnje zmanjševanje pokojnin v primerjavi s plačami, povzročeno z izvajanjem 151. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni sprejemljivo.
Leta 2000 so izplačane povprečne starostne pokojnine dosegale 75,3% povprečne plače, povprečne pokojnine vseh upokojencev pa 68,1% povprečne plače. V letu 2006 so povprečne starostne pokojnine znašale le še 68,6% in skupne 62,5% povprečne plače. V letu 2007 se je to razmerje še poslabšalo za starostne pokojnine na 67,1% in skupne na 61,3%. S spremembo zakona je nujno omejiti vpliv 151. člena tako, da se starostna pokojnina ne bo več zmanjševala.

Napeto čakam na predlog Igorja Mastena, ki ga je napovedal v današnjem Dnevniku.

V naslednji kolumni bom pokazal, da je dobro rešitev pokojninske problematike mogoče doseči tudi tako, da DeSUS dejansko postane del vladne koalicije. Ne samo to, DeSUS bi lahko zadolžili, da pripravi novo pokojninsko zakonodajo. S pravimi omejitvami bi bil to tudi način, kako bi sami najhitreje opustili nerazumne zahteve.

Objavljeno pod slovenija | | |