Zdaj, ko je belgijsko-nizozemsko-luksemburška banka Fortis dobila davkoplačevalske milijarde in ko je belgijska vlada skupaj s tremi regijami sklenila rešiti še banko Dexia, je slovenska javna TV v osrednjem Dnevniku objavila prispevek, da imajo sodni izvršitelji na Primorskem vse več dela, ker posojilojemalci ne morejo več odplačevati posojil za stanovanja. Rečeno je bilo, da so nekatere banke dodeljevale posojila tudi ljudem, ki niso izpolnjevali pogojev, da jih bodo lahko vračali. Nekaterim so menda omogočile, da so stanovanja v celoti kupovali na kredit. Nekateri se poskušajo rešiti s prodajo premičnega premoženja, nekateri posojilojemalci pa menda sploh nimajo nikakršnega premoženja. Tako se je pred dobrim letom začela ameriška finančna kriza.

Po podobnem sistemu so slovenske banke odobravale tudi posojila za menedžerske odkupe družb in prevzeme (NLB je, na primer, največje sindicirano posojilo - 850 milijonov evrov - najela prav lani, na vrhuncu vala menedžerskih prevzemov). Konglomerat Pivovarne Laško je recimo nastal tako, da je Boško Šrot za kredit za nakup podjetja B zastavil delnice podjetja A, delnice podjetja B za nakup podjetja C. Vrednost delnic, na podlagi katerih je Šrot od bank dobival kredite, je od takrat strmo padla, dobički, s katerimi je nameraval odplačevati te kredite, se zmanjšujejo. Podobno je počel Igor Bavčar v Istrabenzu.

Bavčar je recimo ukinil proizvodnjo v Kolinski v Ljubljani, ker hoče zaslužiti z zemljiščem, na katerem stoji tovarna. Na enak način so zaradi mamljive cene zemljišča za gradnjo stanovanj lastniki med drugim likvidirali družbe Gorenjska oblačila, Aquasava, Ibi Kranj in Liko Vrhnika. Kaj je z velikimi načrti za gradnjo stanovanj na zemljiščih, kjer stojijo te tovarne? Bo ta stanovanja sploh lahko kdo kupil? Se jih bo sploh splačalo graditi, če so tista, ki so že dograjena in vseljena, enako kot v ZDA ljudje, ki ne morejo vračati posojil, začeli prodajati na dražbah? V ZDA so zaradi takšnih dražb cene nepremičnin močno padle, nepremičninski trg se je sesul. Bavčar, Igor Lah (Liko Vrhnika) in drugi enako pohlepni lastniki družb so svoj denar že spravili na varno, vendarle pa ostaja vprašanje, ali bomo zaradi njih namesto proizvodnje v centrih mest gledali propadajoče tovarniške zidove, vse redkejši zaposleni in davkoplačevalci pa bomo prek državnega proračuna podpirali brezposelne, ki so morali prisilno zapustiti svoja delovna mesta?

Ameriška finančna kriza ni več nekaj, kar se dogaja daleč od nas, v ZDA, nekaterih drugih oddaljenih evropskih državah. Očitno je prišla tudi že v Slovenijo. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec konec prejšnjega tedna gotovo ni brez razloga sklical posveta bančnikov, čeprav zatrjuje, da gre zgolj za rutinski sestanek. Če imajo banke težave, trpi tudi industrija, ker ima težave pri pridobivanju denarja za financiranje proizvodnje, naložb vlaganj v razvoj. Če podjetja nimajo dovolj denarja za proizvodnjo, lahko prevzamejo manj naročil in morajo odpuščati zaposlene. Že zaradi zmanjšanja naročil od partnerjev v tujini so prve družbe napovedale, da bodo morale zmanjšati število zaposlenih. Bo treba kmalu reči kaj več kot zgolj to, da je kriza problem, a da je pri nas še vse v redu. V ZDA so se s povzročitelji krize, recimo, začeli ukvarjati tudi preiskovalci FBI.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |