Kmetijstvo je vse od ustanovitve ena temeljnih skupnih politik v Evropski uniji. Ustanovne članice so tej panogi namenile posebno pozornost predvsem zaradi pomanjkanja hrane po drugi svetovni vojni. Prepričane so bile, da je mogoče s skupno kmetijsko politiko, ki bo zagotavljala pridelavo dovolj hrane, v Evropi preprečiti novo lakoto. Uvedli so podpore, s katerimi so kmete spodbujale k čim večji pridelavi. Francija, ena od ustanovnih članic, ki je hkrati tudi največja prejemnica kmetijskega denarja iz proračuna EU, v predlogu za novo reformo, ki bi jo uveljavili po letu 2013, poleg varne oskrbe s hrano v EU poudarja, da je treba poskrbeti tudi za pridelavo zdrave hrane, za razvoj podeželja in kmetijstvo prilagoditi okoljskim zahtevam.

Po navedbah francoskega predsedstva so se kmetijski ministri držav članic EU s temi izhodišči strinjali. A kljub temu bo treba počakati na podrobnejšo razdelavo predloga in razpravo, ki gotovo ne bo enostavna, saj gre za ogromne vsote denarja in močne lobije. Predlagane spremembe namreč ne zadevajo samo kmetov in agrokoncernov z industrijskim kmetijstvom po ameriškem vzoru, ampak tudi kemijske nadnacionalke, ki proizvajajo pesticide in umetna gnojila, pa nadnacionalke, ki vse bolj pritiskajo na evropsko komisijo, naj po ameriškem vzoru dopusti gojenje gensko spremenjenih organizmov v EU, živilske nadnacionalke pa se nočejo odpovedati raznim kemičnim dodatkom k živilom in barvilom in jih nadomeščati z biološkimi, ker so dražja.

On the basis of the document prepared by the French Presidency and entitled ‘How best to prepare the CAP of the future?’, the ministers were able to agree on the main aims and challenges of the future common agriculture policy, namely:
- to ensure the food security of the European Union, including the health aspect;
- to contribute to the global food balance;
- to preserve the balance of rural areas to maintain territorial cohesion;
- to develop an agriculture that reconciles economic performance with environmental efficiency.

Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel, ki je imela včasih tudi sama veliko kmetijo na Danskem, meni, da celovita prenova skupne kmetijske politike ni potrebna, samo več denarja bo v prihodnje treba nameniti za razvoj podeželja. To komisija skuša doseči že letos s pregledom skupne kmetijske politike, ki ga je poimenovala zdravstveni pregled. V Mednarodni zvezi za biološko kmetovanje (IFOAM) in zvezi hribovskih kmetij pravijo, da k ohranitvi poseljenosti podeželja in pridelavi zdrave hrane lahko bistveno pripomorejo spodbude za biološko kmetovanje in ukrepi za ohranitev hribovskih kmetij. Slovenski kmetijski minister Iztok Jarc je v razpravi o francoskem predlogu poudaril, da je eden od temeljnih namenov skupne kmetijske politike ohranjanje kmetijske pridelave na območjih z manj ugodnimi dejavniki, kar je za Slovenijo posebej pomembno.

Pred Francozi je spremembo sistema pridelave hrane spomladi letos že predlagalo 400 strokovnjakov in politikov. Pravijo, da je treba bolje ščititi vire, uporabljati bolj trajnostni način kmetovanja, kot je recimo pridelava hrane na lokalni ravni. Uporabljati je treba več naravnih in bioloških metod kmetovanja, kot sta kolobarjenje in naravno gnojenje.

Po podatkih evropske komisije se v EU, ki ima 500 milijonov prebivalcev, s kmetijstvom ukvarja več kot 10 milijonov ljudi. V novih članicah se s kmetijstvom v povprečju ukvarja 13,4 odstotka prebivalcev, v starih članicah pa le 4 odstotki.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |