Priznam, da sem bil jezen, ko je Janševa oblast na začetku hitro menjala nekatere stare direktorje. Bil sem jezen, ker jih je nadomeščala s svojimi strankarskimi vojščaki. A v tem je bilo tudi nekaj dobrega. Na zelo pomembna mesta so prišli tudi zelo mladi kadri in v teh zadnjih letih so jim ravno pognali brki. Odplavljanje teh kadrov s položajev bi bila neumnost. Levica mora od njih zahtevati le to, da se izkažejo in da delajo preboje, zaradi katerih je smiselno ohraniti ta podjetja v državni lasti. Če niso sposobni, jih bo vsaka pametna oblast zamenjala in poskušala najti boljše. Če novi oblasti to ne bo uspevalo, pa bo res čas za prodajo in privatizacijo teh podjetij, pa naj bo njihova usoda potem taka ali drugačna.

Slovenija bo torej potrebovala v prihodnjih letih, in to kar od jutri naprej, spremembe; ne kakršnihkoli, pač pa radikalne in včasih tudi zelo nekonvencionalne. V programih levice in desnice je teh sprememb malo. Če kdo trdi, da je na pravi poti, kakor so se hvalili v SDS, težko od njega pričakuješ, da bo načrtoval velike spremembe, kaj šele nekonvencionalne. Tako je razumljivo, da je levica ponudila nekaj več svežih idej, čeprav so vse prej kakor jasne in izdelane. Predvsem pa bodo zahtevale veliko poguma. Brez teh ocvirkov se bodo programi zožili na programe liberalne demokracije v Sloveniji iz devetdesetih. Ti programi in ljudje, ki so bili nekoč ob njih – ne pa desnica – so najnevarnejši za levico. Bili bi nevarni celo za desnico, če bi osvojila oblast, saj so tudi njeni programi in pogosto ljudje po vsebini zelo blizu tej zgodovinsko preživeti opciji.

Zato nova oblast potrebuje nove ljudi, v vladi in okrog sebe. To je edina garancija, da naša družba ne bodo le velike zamere malih politikov, pritlehno grabljenje bogastva in pehanje drugih v revščino, verovanje v koalicijske pogodbe in opijanjanje s politično močjo, ko si enkrat minister, poslanec, deljenje na mi, ki si zaslužimo oblast, in oni, ki nam jo hočejo vzeti, skrivanje za nacionalnimi interesi, da bi skrivoma uresničili svojega, gledanje nazaj in na desno ter levo namesto naprej, včasih vse skupaj pomešano z ljudmi, ki svojega posla niti od daleč ne obvladajo in se zato morajo skrivati za pogodbami, delitvijo ljudi in monopoliziranjem svojega položaja. Programi eldeesov, združenih list, krščanskih demokratov in esdeesov iz devetdesetih let so za v koš in ne za prihodnja štiri leta. In ljudje, ki so že nekajkrat izgubili volitve, ki spadajo ob bok tem programom in za katere že v naprej vemo, kaj bodo povedali in naredili, morajo oditi. Napravimo prostor novim.
Maks Tajnikar, profesor na Ekonomski fakulteti UvL, v Sobotni prilogi

Objavljeno pod k, slovenija | | |