Napoved, da bosta družbi Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana podražili električno energijo za gospodinjstva in nedavno poročanje Financ, da podjetja nove pogodbe z dobavitelji podpisujejo tudi za enkrat višjo ceno, kot jo plačujejo zdaj - za tista podjetja, ki zdaj elektriko plačujejo med 45 in 55 evri za megavatno uro, se bo podražila na okoli 100 evrov -, kažeta, da novo oblast na področju elektrogospodarstva čaka veliko dela in ukrepati bo morala hitro.

Glavni razlog za podražitve električne energije je rast porabe in pomanjkanje domače električne energije. Oblast so do zdaj zanimale večinoma le različne reorganizacije, saj je elektrogospodarstvo imela zgolj za poligon za nastavljanje zaslužnih kadrov in prekupčevanje z lastniškimi deleži - v zadnjih letih je izvedla nekaj poceni prodaj državnih deležev v elektropodjetjih izbranim zasebnim družbam in odkupov deležev v nekaterih elektropodjetjih od izbranih zasebnih družb po ugodnih cenah za prodajalce. Ukrepi in spodbude za zmanjšanje porabe električne energije in povečanje energetske učinkovitosti in vlaganja v nove elektrarne in daljnovode pa so z izjemo elektrarn na spodnji Savi in črpalne elektrane Avče ostali zgolj na papirju.

Zdaj so začeli prihajati računi za to. Ponudba domače elektrike ostaja več ali manj enaka, poraba pa nenehno raste, zato Slovenija je vse bolj odvisna od uvožene elektrike - zdaj je mora uvoziti že 25 odstotkov. V tujini cene samo še rastejo. Slovenija je najprej dobivala cenejšo električno energijo iz Nemčije, v zadnjih letih pa predvsem z Balkana. Predvsem odkar so Bolgari morali na zahtevo EU zapreti dve jedrski elektrarni, se je tudi tam ponudba zmanjšala in cene so narasle. V državnem holdingu Slovenske elektrarne so letos priznali, da so občasno bili prisiljeni uvažati celo električno energijo iz Italije, kjer so cene najvišje v Evropi. Četudi nekatere članice EU že gradijo nekatere pa načrtujejo gradnjo novih jedrskih elektrarn, pocenitev električne energije najbrž ni pričakovati.

Lani so voditelji držav članic EU potrdili cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na ravni EU za 20 odstotkov do leta 2020. V direktivi, ki jo je predlagala evropska komisija in jo je pravkar potrdil odbor za industrijo, raziskave in energijo (ITRE) v evropskem parlamentu, je predvideno, da bodo morala elektropodjetja na dražbah kupovati kupone za izpuste toplogrednih plinov, kar pomeni, da se bo na ta račun električna energija iz elektrarn na premog podražila. Ta odločitev še sicer ni dokončna - največ pomislekov imajo zlasti nekatere nove članice, predvsem Poljska -, a tudi kompromis, za katerega se bodo dogovorili, najbrž ne bo omogočal znižanja cen. Nova tehnologija za zajemanje in skladiščenje ogljika prav tako ne bo poceni, pa še precej izpopolniti jo bo potrebno. Brezplačne kupone bodo po sedanjih načrtih predvidoma lahko dobila le industrijska podjetja, ki jim bo zaradi konkurence zunaj EU grozila selitev proizvodnje, če decembra leta 2009 v Kopenhagnu ne bo sprejet globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Cilj EU je tudi povečanje deleža obnovljivih virov energije na 20 odstotkov do leta 2020. Električna energija iz vetrnih elektrarn, solarnih elektrarn in drugih podobnih virov ni poceni. Poceni je električna energija iz hidroelektrarn, a na glavnih vodotokih, ki omogočajo pridobivanje poceni električne energije, so elektrarne že dograjene - tudi v Sloveniji. Obnovljivi viri energije so dragi viri.

Sedanja vlada je stavila predvsem na jedrsko energijo, ki pa je poceni tudi zgolj na prvi pogled. Med prednostne projekte do leta 2023 je uvrstila gradnjo nove jedrske elektrarne. Če bo nova oblast ta načrt prevzela (in stranke levosredinskega trojčka drugi blok NEK imajo v programih), bo trajalo kar nekaj časa, preden bo nova elektrarna lahko dala v omrežje prve kilovatne ure električne energije. Jedrske elektrarne ni mogoče postaviti v nekaj mesecih, nenazadnje postopki za dograditev daljnovodov - v Sloveniji in Evropi - trajajo nekaj let. Začasno skladišče za odpadke ob elektrarni v Krškem so sicer razširili, najbrž bi začasno skladišče dogradili tudi ob novi elektrarni, a kljub temu bo treba razmišljati o gradnji trajnega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, nihče še ne ve, koliko bo stalo skladiščenje visoko radiokativnih odpadkov. Vsi ti stroški bodo kljub zbiranju prispevka v skladu za razgradnjo in skladiščenje odpadkov seveda bremenili porabnike električne energije. Ne gre tudi pozabiti na rento lokalnim skupnostim za degradacijo prostora. To pomeni, da si bodo porabniki - gospodinjstva in podjetja - v prihodnje račune za plačilo električne energije lahko znižali le z varčno rabo.

S tega stališča sta načrta Elektra Gorenjska in Elektra Ljubljana, ki bosta bolj potratnim porabnikom električno energijo zaračunavala dražje, lahko dobri odločitvi. Porabniki bodo za varčevanje nagrajeni, seveda pa bo treba natančno določiti pogoje, da pri izdajanju teh odločitev ne bo dvomov in bodo porabniki, ki bodo zmanjšali porabo, res dobili ugodnejšo ceno. Verjetno lahko podobne ukrepe pričakujemo tudi od preostalih treh distributerjev - Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorska - vendar najbrž še iščejo rešitve, da jim varuh konkurence ne bi mogel očitati dogovarjanja.

Zaradi omejene ponudbe veliko manevrskega prostora sicer nimajo, vseeno pa je ukrep varuha konkurence dobrodošel, saj je vseh pet družb, ki so na svojih območjih monopolisti - le malo gospodinjstev je ocenilo, da se jim izplača zamenjati dobavitelja -, vendarle prisilil, da bodo vsaj malo pogledali rezerve pri lastnih stroških. Dobrodošlo bi bilo, da bi urad za varstvo konkurence preveril še razmere na področju proizvodnje, izvozu in uvozu, pa tudi pri prodaji električne energije podjetjem. Tam se obračajo glavni milijoni evrov, ki bi morali biti vir za gradnjo novih objektov, ki bi zagotovili dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v Sloveniji.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |