Države, ki mejijo na severni pol, hitijo postavljati nove mejnike, nadnacionalke pošiljajo tja svoje geologe. Vsi imajo en sam cilj - prisvojiti si hočejo čim več bogatih zalog nafte in plina, pa tudi rudnin, ki se menda nahajajo na severnem polu in jih bo mogoče zaradi topljenja ledu izkoriščati. Zaradi visokih cen energentov se vse bolj izplača črpati nafto in plin tudi v tako težkih razmerah, kot vladajo na severnem polu, navaja časopis IHT. Novinar nemškega Spiegla Gerald Traufetter pa v svoji obširni reportaži, ki jo je napisal po treh tednih bivanja na severnem polu, opozarja, da je bil letos poleti, ko je bil četrtič na severnem polu, priča epohalnih sprememb. Temperature tam naraščajo bolj kot kjer koli drugje na planetu, led se topi, zemlja, ki je zdaj bila ves čas zmrznjena, se odmrzuje. Ves čas je srečeval geologe, ki iščejo surovine. Veliki surovinski in energetski koncerni hitijo, saj bi pri delitvi nahajališč vsak rad bil prvi. “Tako se naša kultura polašča zadnje divjine na planetu,” ugotavlja Traufetter.

Danski klimatolog Bo Madsen mu je navedel preprosto vprašanje: Kako “težak” je največji otok na svetu? Kako hitro se spreminja njegova vrednost? Zanj to ni akademsko vprašanje, kajti od odgovora je odvisna usoda milijonov ljudi. Če bi se led na Grenlandiji povsem stopil, bi morska gladina narasla za sedem metrov in veliko obmorskih mest bi bilo pod vodo.

The gigantic ice cap is close to three kilometers (1.86 miles) thick. If it were to melt, sea levels worldwide would rise by seven meters (23 feet), spelling the end for many coastal cities.

Po sedanjih izračunih se je na Grenlandiji v zadnjih štirih letih na leto stalilo 150 milijard ton ledu. Na severnem polu temepratura raste enkrat hitreje kot na južnih območjih. Medtem ko je ogrevanje ozračja drugod še stvar prihodnosti, se je odmrznitev severnega pola že začela. Od sredine 70. let prejšnjega stoletja se je površina ledu na morju prepolovila z osmih na štiri milijone kvadratnih kilometrov. Temperature v Severnem Atlantiku rastejo, do zdaj vedno zamrznjena zemlja v Sibiriji, Kanadi in na Aljaski se odmrzuje. Arktične živali in rastline se morajo bistveno hitreje kot drugod prilagajati spremembam. Življenjski prostor se krči tudi domordcem. Na Aljaski, v Kanadi, na Grenlandiji v in v SIbiriji živi 100 tisoč Inuitov.

Na drugi strani pa si ZDA, Rusija, Kanada, Norveška in Danska obetajo velike zaslužke od naravnih bogastev, ki se nahajajo pod ledom na severnem polu. Helge Lund, izvršni direktor StatoilHydro, največjega norveškega proizvajalca nafte in plina, pravi, da Evropa z izkoriščanjem teh zalog lahko postane vodilna proizvajalka nafte in plina na svetu.

Lund, who spoke at a debate last week held by Friends of Europe, a research group, said his company had never “had a more aggressive exploration program than we have today.”

Severni pol je zdaj res veliko bolj stabilno območje kot Bližnji vzhod, toda Kanada, Danska, Norveška, Rusija, Švedska, Islandija, Finska in ZDA imajo obalo Severnega morja, v skladu z mednarodno konvencijo pa smejo gospodarsko izkoriščati le območje do 200 milj od svoje obale. Zaradi tega utegne priti do napetosti. Kanada je svojo vojsko na tem območju že povečala za 1000 mož, več kot 3 milijarde dolarjev je namenila za gradnjo ladij za obalno stražo na tem območju, v Nanisiviku je začela graditi novo pristanišče, vredno 100 milijonov dolarjev. “Prvo pravilo suverenosti na severnem tečaju je: uporabi jo ali pa jo izgubiš,” je pred nedavnim dejal predsednik kanadske vlade Stephen Harper. ZDA nameravajo enako kot Rusija v OZN doseči povečanje svojega ozemlja na severnem polu. Američani načrtujejo gradnjo novih ledolomilcev v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev.

Some stand to benefit from the end of the ice era. As if awakening from a deep sleep, the five nations bordering the Arctic — the United States, Russia, Canada, Norway and Denmark — are already grasping for new riches:

As the wheat farming zone shifts farther to the north in Siberia, the Russians are looking forward to rich harvests.

Farmers in Greenland recently began growing potatoes and broccoli, making the territory less dependant on shipments from the south.

US aluminum producer Alcoa plans to build a huge aluminum smelter near Greenland’s capital city, Nuuk. Hydroelectric power from melting glaciers will provide the electricity for the plant.

As the ice melts, previously impassable shipping routes become navigable. Large amounts of money and effort are already being poured into expanding ports like Murmansk, Churchill and Hammerfest.

Most of all, the Arctic is releasing unimagined amounts of resources, especially oil and gas, but also various ores.

Britansko-nizozemska naftna družba Shell si je za dve milijardi dolarjev zagotovila licenco za raziskave nahajališč nafte in plina v Čukotskem morju, britanski BP je plačal eno milijardo dolarjev za raziskave nahajališč nafte pod ledom v kanadski reki Mackenzie. Tudi danski energetski koncern Dong je letos poleti že začel s sezmiološkimi raziskavami na zahodni obali Grenlandije. Ameriški geologi so pohlep energetskih družb poleti še povečali. Objavili so oceno, da je na severnem polu za 412 milijard sodov zalog nafte, kar je bistveno več, kot znašajo odkrite rezerve v Savdski Arabiji.

Some geological estimates suggest the area could contain about a quarter of the world’s undiscovered oil and natural gas reserves. But what that means in practical terms is hazy; operating conditions create unprecedented technical challenges for engineers, raising questions about how much oil and natural gas can be extracted.

Biologi pa opozarjajo, da buldožerji, s katerimi podjetja iščejo nafto, plin in rude, uničujejo dragoceni arktični mak, mah in lišaje. “Lišaji potrebujejo desetletja, da v tem mrzlem in suhem svetu zrastejo za nekaj milimetrov,” opozarja francoski ekolog Olivier Gilg, ki skupaj s švicarskim ornitologom Adrianom Aebischerjem preučuje zapletene povezave med redkimi kopenskimi živalmi na severnem polu. Kako ogrožen je severni medved, ki ga Inuiti imenujejo “veliki popotnik”, se znanstveniki še prerekajo. Ni pa več dvoma, da je ogrožen slonokoščeni galeb, ki se prehranjuje s kadavri od tjulnjev in rib na morskem ledu. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je na severnem polu živelo še 25 tisoč parov teh galebov, zdaj jih na otoku Spitzbergen in na jugu Grenlandije sploh ni več.

V zelo neprijetnem položaju so Inuiti. Kanadska vlada jim je leta 2005 zagotovila suverenost nad ozemlji, kjer tradicionalno živijo, avtonomijo zahtevajo tudi na Grenlandiji. S surovinami, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, lahko obogatijo. Toda za zdaj je novi svet zanje predvsem nesreča.

Manik, a mother of five sons and two daughters, knows the seductive powers of this invasive culture all too well: the sweet candy bars, the spongy white bread and, most of all, the alcohol. Obesity is widespread among the original inhabitants of the Arctic, and the suicide rate is extremely high. And now they are faced with climate change.

“Ko vi belci mislite na naravo, najprej pomislite, kako bi jo spremenili,” pravi Saroomie Manik, županka majhne občine Resolute na otoku Cornwallis. Pravi, da ne ve, kaj so izpusti, ki menda povzročajo segrevanje ozračja. Gotovo pa ve, da imajo “ljudje z juga”, ki so prišli sem uničevat okolje, velikansko moč. “Vi si tega verjetno ne morete predstavljati. Toda pri nas je severni medved član družine,” je dejala novinarju Spiegla.

Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | | |