Živi in pusti živeti, je moje vodilo, pravi Borut Pahor in človek mu rad verjame, začenja svoj kratki portret predsednika SD liberalni avstrijski dnevnik Standard. A čeprav plava, kolesari in teče, 44-letni triatlonec še ni iron man: ‘V desetih letih, odkar vodi slovenske socialdemokrate, so se vedno znova pojavljali dvomi, ali bi lahko prijazno-nenevarni mož uveljavil svojo, ko bi šlo zares. V televizijskih soočenjih s tekmecem, vselej mračno-odločnim Janezom Janšo, mu je to vsekakor povsem spodletelo. Cele minute se je Pahor vljudno smehljal ob tiradah premiera, telegenično gestikuliral in zaman poskušal vskočiti.’

Sovražnikov mož z blagim nasmehom in prijetnim glasom nima, pravi Norbert Mappes-Niediek v Standardu, ima pa posmehovalce:

Ker si je študij politologije financiral z manekenstvom in se da fotografom še danes pregovoriti v kataloške poze, ga nasprotniki zasmehujejo kot barbiko. Pahorja to ne vznemirja. Še na nesramna vprašanja, ali je morda homoseksualec, z odvetnico poročeni oče fanta odgovarja z odmahovanjem glave in naveličanim nasmehom. Sle po oblasti, kakršno pripisujejo Janši, Pahorju ne more nihče podtakniti. Kar pravi o razmerah v Sloveniji, zveni prijetno nevznemirljivo. Politika ima v vsakdanjem življenju ‘preveliko težo’ in zmagovalcem volitev se smehlja ‘preobilen plen’ - sramežljiv napad na brutalno kadrovsko politiko, s kakršno je v minulih štirih letih pritegoval pozornost Janša. Spraševalci hvalijo njegove resne in prizadevne odgovore, se pa sprašujejo, ali je Pahor res doma v kraljestvu volje. Napadati vsekakor noče in kritikom odgovarja, da se potem raje odpove zmagi. /…/ V nižavah slovenske politike se reformist ni nikoli preveč zadrževal; raje je omikano debatiral v Svetu Evrope ali evropskem parlamentu. Lani bi rad postal predsednik države, v Sloveniji ceremonijalna funkcija. Zdaj mora ustvarjati politiko.

***

O Karlu Erjavcu pa Standard pravi, da svet rad razlaga med jelkami in da ga je na YouTube je mogoče videti med nordic walking s psom.

‘Desus je na nedeljskih volitvah resda dobil le 7,4 odstotka glasov, lahko pa socialdemokratom Boruta Pahorja v parlamentu zagotovi večino. Državo bi to lahko drago stalo, saj Desus zahteva minimalno pokojnino 1000 evrov, vodilo stranke pa je Živeti bolje. Kdo tega noče? Uspeh socialnih populistov ni samo posledica demografskih premikov, značilnih za vso Evropo: delež upokojencev med volivci nenehno narašča. Uspeh Desusa je značilen tudi za razklano slovensko družbo. Dve veliki ljudski stranki, konservativni demokrati in socialni demokrati, gojita brezmejno medsebojno nezaupanje. Sleherna razprava in sleherni škandal dobi razlago skozi matrico te polarizacije. /…/ V nasprotju s tem Desus deluje naravnost nevtralno in, kakor je pokazala praksa zadnjih let, ideološko izjemno prilagodljivo. Pahor bi se zdaj previdno pogovarjal z Desusom. Vedel naj bi, da reform s partnerjem, katerega program je komaj kaj več kot prilizovanje volivcem, skorajda ni mogoče izpeljati.

Objavljeno pod k, slovenija | | |