podrobneje

Univerze ne morejo biti samopostrežna trgovina

Zveza evropskih raziskovalnih univerz (LERU) svari, da številne vlade univerze vse bolj vidijo zgolj še kot samopostrežno trgovino s ponudbo različnega javnega in zasebnega blaga in tako podcenjujejo njihovo vlogo na področju izobraževanja. Ena od “dobrin”, ki je v tej samopostrežni trgovini trenutno najbolj cenjena, je univerza kot stroj za inovacije in ekonomski razvoj. Svoje opozorilo LERU pošilja tako vladam članic EU kot tudi evropski komisiji, ki večinoma poudarja zgolj inovacije in prenos znanja med univerzami in raziskovalnimi inštituti in gospodarstvom, kot model za to pa ima Evropski inštitut za tehnologijo in inovacije (EIT). Dokument LERU je vsekakor lahko v pomoč novi slovenski vladi, ko bo odločala prednostne naloge na področju univerzitetnega izobraževanja.

Kaj je tisto, kar univerze ponujajo družbi? Generacijo za generacijo univerze usposabljajo študente za samostojno razmišljanje, za iskanje odgovorov s pomočjo klasičnih metod raziskovanja, analize in racionalnih argumentov, ki so podprti z dokazi. Učijo jih, da dvomijo v razlage, da znajo selekcionirati informacije, se znajo osredotočiti na tisto, kar je pomembno za rešitev problema. To so kvalitete posameznikov, ki jih potrebuje vsaka družba. Te kvalitete zagotavljajo, da družba vsako leto pridobi nove izobražene in kreativne diplomante, ki ves čas obnavljajo njeno tehnično odličnost, ekonomsko, socialno in kulturno aktivnost, opozarja LERU.

What exactly is the core of the university’s “offer” to society? Generation by generation, universities guide their students in developing the ability to think for themselves, to seek understanding through the classic disciplines of research, analysis and rational argument supported by evidence. They teach their scholars to question interpretations, to reduce the chaos of information and to concentrate on what is relevant to the resolution of a problem. These are qualities that every society needs in its citizens, and ones that universities seek to invigorate. When leavened by deep technical understanding, these qualities ensure an annual influx into society of skilled and creative graduates who continually refresh its technical excellence and its economic, social and cultural vitality.

Univerze po besedah predstavnikov LERU lahko pomagajo ustvariti ustrezno okolje za inovacije le, če imajo zagotovljene možnosti za visoko kakovostno in mednarodno konkurenčno raziskovanje. Inovacije kot take so v prvi vrsti stvar gospodarstva, podjetij oziroma trga. Univerze lahko imajo pri njihovem razvoju le stransko vlogo. Komercialne aktivnosti univerz tudi v ZDA bistveno ne prispevajo k bruto domačemu proizvodu, navajajo v LERU.

Univerze morajo po njihovem mnenju v prvi vrsti ostati izobraževalne ustanove v najglobljem smislu - raziskovati morajo meje človeškega razumevanja. Ozko gledanje na terciarno izobaževanje se običajno osredotoča na znanost in tehnologijo, toda humanistične in družboslovne znanosti so vse pomembnejša osnova za dobro delovanje kompleksnih družb. Colin Lucas, soavtor dokumenta LERU, pravi, da humanistične in družboslovne vede obravnavajo zadeve, ki so osnova za zagotovitev stabilnosti, reda in krativnosti v družbi. Omogočajo razlage, zakaj in kako se različno izražamo, kako se razlikujemo kot posamezniki, skupine in kulture. To so po Lucasovih besedah discipline, ki ključno pripomorejo k civilnim vrednotam in omogočajo odprto in dostopno vlado.

It is the totality of the university enterprise that is important, not only the part that a government department is willing to pay for. Human society is not separable in the way that some governments would like to support specific policy actions. It is a complex interacting whole, which needs to be understood as a whole.

Naloga univerz je, da jasno povedo, katera je njihova vloga, da oblastem povedo resnico in da odločno vztrajajo pri svoji svobodi in avtonomiji, ki sta ključna dejavnika za ohranitev družbe. Naloga vlad pa je, da univerzam to priznajo in jih pri tem podprejo tako, da ne zmanjšajo njihove učinkovitosti, pravijo v LERU. Zahteve, da se univerze odzovejo zgolj na kratkoročne politične prioritete, so poguben poskus merjenja nemerljivih učinkov, ki lahko privede samo do enega rezultata - razočaranja.

Podobno svarilo kot LERU je julija letos objavila že Evropska fundacija za znanost.

Universities are constantly rethinking their strategy in the light of globalisation. But the expectations of universities are growing all the time and there are some pressures that are hard to balance. For instance, higher education institutions are being asked to produce more research, and also to teach more students in a more personal way. Perhaps more importantly, universities do not exist just to produce economic benefits. They are also important in providing equity, social cohesion and social justice.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | Print This Post |


1 odziv na “Univerze ne morejo biti samopostrežna trgovina”  

  1. 1 Emil E.

    Če bo prišlo do leve koalicije bo prav odnos do univerze njen lakmus sprememb. Univerza je eden najbolj zafuranih družbenih sistemov sploh, ki se zgublja v političnem neodnosu in lastni nesposobnosti za samoregulacijo. Potreben je nov pravni sistem, mehanizmi motiviranja in nadzora kvalitete ter večja dinamičnost in fleksibilnost. Ni problem le to, kaj država daje in regulira, ampak tudi, ali je akademski svet sploh pripravljen in sposoben za korenitejše spremembe.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word



 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina










 preberite še

Evropske univerze so neučinkovite in potrebujejo reformo

Ljubljanska univerza je, smo izvedeli nedavno, na šanghajski lestvici spet med 500 najboljšimi na svetu. Izvedenci bruseljskega inštituta Bruegel pa so to lestvico vzeli pod drobnogled povsem na drugem koncu, na vrhu, in ugotovili, da evropske univerze potrebujejo reforme, ker daleč zaostajajo za ameriškimi. Recently published international rankings indicate that the performance gap between European and [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Povečati znesek na študenta, a tudi dvigniti kakovost programov

Vlade morajo povečati financiranje univerz in zagotoviti ustrezne standarde za izvedbo študijskih programov, če se poveča število mladih, ki se vpišejo na univerze. Gospodarstvo potrebuje vse več univerzitetno izobraženih kadrov. V globalnem gospodarstvu je lahko konkurenčno le, če dobi ustrezno usposobljene kadre, zato ni dovolj le povečati znesek za univerzitetno izobraževanje, zagotoviti je treba tudi, [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Švedski primer konkurenčnega izobraževalnega sistema

Izobraževalni sistemi v večini članic EU temeljijo na praksah in teorijah, ki so zastarele. Čeprav so oblasti možnosti in strukturo izobraževanja postopno razširile, se v praksi bolj ali manj niso spremenile. Glavno ozko grlo izobraževalnih sistemov v večini članic EU je monopol. Učenci in študenti nimajo izbire, učitelji morajo slediti zahtevam iz kurikula. Enako [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Dokončana “kadrovska prenova” strokovnega šolskega sveta

Vlada je včeraj imenovala nove člane strokovnega sveta za splošno izobraževanje in tako končala pred tremi leti začeto “kadrovsko prenovo” strokovnega organa, ki v “podedovani” sestavi ni bil sposoben slediti pristojnemu ministru Milanu Zveru. Omenjeni svet je strokovni organ, ki ga poleg predsednika sestavlja 26 članov (s šestletnim mandatom) in med drugim določa predmetnike in [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Primopredaja na primorski univerzi - Bohinc najprej nad dolgove

Najmlajša slovenska univerza – Univerza na Primorskem – je te dni dobila novega rektorja. Slovesno primopredajo - ob odsotnosti obalnih županov - med prvo rektorico dr. Lucijo Čok in novim rektorjem dr. Radom Bohincem pa so bolj kot besede o uspehih in rezultatih zaznamovale hude finančne težave oziroma visoka zadolženost univerze, ki znaša 4,1 milijona [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

september 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« avgust   oktober »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
2930  

 razgledi.net