Manjšinska levosredinska vlada - zakaj pa ne?
vojko, ponedeljek, 22. september 2008Janezu Janši se je posrečilo: Borut Pahor ni izgubil volitev, povrh pa je republikanski tabor, pardon, tranzicijsko desnico, s 45 poslanskih mandatov po prejšnjih volitvah Janša spravil na 33 mandatov po letošnjih. Ne glede na to, koliko bo sebe in svojo stranko tolažil, politični prostor pa zasipal z zgodbami o centrih iz ozadja, ideološki mobilizaciji in umazani kampanji, ‘zmagi po površini in številu volilnih enot’ in skoraj zanesljivo tudi zahtevami po ponovnem preštevanju glasov, je Janša sam storil največ za to, da rokenrol vendarle preglasi turbofolk. Svoja manjša republikanska partnerja je po večmesečnem omalovaževanju in diskreditacijah dokončno ‘zatolkel’ z izjavo, da SDS potrebuje zmago z veliko razliko, hkrati pa je z njo sprožil alarm pri volivcih, ki morda na levi sredini niso videli dobre izbire in zato ne bi šli na volitve, a so si nove vlade pod Janševim vodstvom želeli še manj.
Pahor ima torej (vsaj dokler ni izidov glasovanja po pošti oziroma iz tujine, ki pa najverjetneje v delitvi mandatov ne more veliko spremeniti) tisti potrebni mandat več, a ima levosredinski trojček skupaj dva ali tri premalo za čisto koalicijsko rešitev. Opcije, točneje opciji, sta neobetavni: volilna koalicija SLS+SMS bo imela veliko dela sama s seboj (glede na to, da je SLS pravzaprav prišla v državni zbor z obilno pomočjo SMS), poleg tega pa bo znotraj same SLS prej ali slej zanesljivo prišlo do ‘poskusa prevrata’ (če že Bojan Šrot ne bo odstopil sam); DeSUS je z izjavami svojega predsednika Karla Erjavca začel izsiljevati že sinoči in bi brez dvoma kot ‘jeziček na tehtnici’ izsiljeval kar naprej (ne le glede pokojnin). S 43 mandati ima torej levosredinska koalicija dobre možnosti, da postane talec ene od omenjenih strank, ki ne slovita ravno po svoji načelnosti.
Legendarni avstrijski kancler Bruno Kreisky je podoben položaj po relativni zmagi na volitvah marca leta 1970 kratkoročno rešil z manjšinsko vlado ob ‘podpori’ svobodnjakov. Kot nagrado jim je ponudil spremembo volilnega sistema, s katero so manjše stranke pridobile ‘pozitivno diskriminacijo’ pri delitvi poslanskih sedežev. Manjšinska socialistična vlada je zdržala poldrugo leto, na volitvah jeseni leta 1971 pa je Kreisky z SPÖ dobil absolutno večino.
Manjšinska vlada ni videti najbolj privlačna in udobna opcija (sploh pa zgleda ‘neooperativna’ spričo pričakovanih nemirnih gospodarskih časov), ima pa nekaj prednosti, med njimi predvsem to, da se ‘nenačelni kompromisi’ sklepajo posamično in za določene zakonske predloge; hkrati vlado samo-omejuje, saj lahko kadar koli doživi ministrsko interpelacijo ali glasovanje o zaupnici z negotovim izidom. Njeni dobri predlogi pa ob dobrem komuniciranju z javnostjo na drugi strani vlado ‘varujejo’ pred zlorabo teh institutov opozicije, tudi za ceno novih volitev: Slovenci pač, kakor so pokazale tudi včerajšnje volitve, niso naklonjeni ‘zdraham’ (če jih ne povzročajo sami), ampak od politike pričakujejo, da čim manj zbuja pozornost z ‘notranjimi prepiri’. Drugače rečeno, kdor bi se spravil rušit manjšinsko vlado, bi moral računati, da za to ne bo nagrajen, če ne bo imel res dobrega razloga za svoje početje.
Morebiti malce nepričakovano, a ‘ustvarjalna domišljija’ bo neporažencu včerajšnjih volitev še kako potrebna. Ne le glede vzpostavljanja razmerij znotraj koalicije SD-Zares-LD, ampak tudi morebitne širše vladne koalicije in - ‘predizbire’ mandatarja. Borut Pahor ima veliko dobrih lastnosti, v prvi vrsti za slovenske politike ne prav pogosto moralno integriteto, ni pa zanesljivo, po predvolilni kampanji še toliko bolj, če ima - in če si lahko ‘privzgoji’ - vse potrebne lastnosti za predsednika vlade. A o tem lahko in mora najprej še enkrat razmisliti sam, ‘dobronamerni’ nasveti ali celo prikriti predlogi s strani so odveč. Pahor je osebno izbral geslo Odgovornost za spremembe in te - odgovornosti - mu nihče ne more vzeti.
33 odzivov na “Manjšinska levosredinska vlada - zakaj pa ne?”
- 1 Pingback on september 24th, 2008 at 8:51
Rezultat letošnjih volitev daje (najverjetneje le) poraženemu premierju Janši na srečo – za njegove nasprotnike pa na žalost – vse možnosti še naprej. Predvsem možnost, da se ne vidi kot poraženca. Možnost kaljenja vode z “negotovimi rezultati”, z vztrajnih ponavljanjem stavka o “neveljavnih glasovnicah” (ki se niso še nikoli pojavile na nobenih volitvah!), o “silah iz ozadja”, ki da so (in so tudi res) pomagale Pahorju dobiti volitve, o aferi patria in o nedolžnosti (želimo mu, da bi bilo tako tudi na koncu), o medijih, ki da so bili proti njemu (kot da se niso pol tega mandata obnašali precej samozaščitniško in samoohranitveno – tako kot vsi mediji na svetu!) in podobno. Okrcal bo tudi svoje dosedanje partnerje (ki so ga zapustili, a v resnici sami utrpeli resnično škodo sodelovanja z njim, ki je ostal praktično pri istem rezultatu …), tajkune in vse tisto, kar smo v neštetih ponovitvah slišali skozi cel mandat. Mandat, v katerem se je izkazal s celim asortimanom napadov, obdolžitev, podtikanj, sprenevedanj in sprevračanj, namesto da bi upravičil zaupanje volivcev pred štirimi leti, da se bo predvsem ukvarjal z njimi. Kajti za to na volitvah pravzaprav tudi gre.
(Celoten članek na blogu www.vecer.com/blog/Barjan)
Dejstvo - vsem na očeh - je, da je Pahor popolnoma spremenil (na boljše!) imidž in nastop takoj, ko so bili znani rezultati.
Bojim se, da bo rokenrol v interesu “širokega nacionalnega konsenza” izpadel iz igre.
In zanimivo, poleg novinarjev je Janša včeraj začel novo vojno: proti Ljubljani. Ravno to smo rabili v kriznih časih. ;>
Ne bo izpadel rock’roll, obdobje turbofolka je passe! Janša bo sicer jadikoval o neveljavnih glasovnicah (a misli, da bi vsi tej glasovi šli njemu, ali kaj?), medijskih zarotah - spomnimo se njegovega arogantnega obnašanja do novinarjev v intervjuju pred enim tednom, ko so “sloni leteli v nebo” in še in še. Že včeraj je takoj, ko se je prikazal iz mišje luknje, v katero se je skril po objavi prvih neuradnih rezultatov, govoril o takomenovani tranzicijski levici, ki da bo ideološko delila Slovenijo…Kaj pa je on delal zadnja štiri leta kot delil ljudi na naše in vaše? Šele, ko mu je uspelo “zrezati koalicijske parnerje kot salamo” in je postalo jasno, da nima več s kom sestavljati vlade, je začel govoriti o nekaki široki koaliciji, ki si jo je zamislil za prihodnji mandat…
Ej, tega filma ne buš videl! Levica obljublja vladanje s konsenzom in če se spomnimimo, kako je Pahor do zgodbe o lepljivih prstih podpiral Janšo, potem mu lahko tudi verjamemo, da misli resno.
SDS pa naj v opoziciji v miru premisli, kaj je delala narobe, ne zadnji teden pred volitvami, ampak vsa štiri leta.
“ROCK”n’ROLL je preglasil TURBOFOLK”?? Bilo bi lepo; ampak bi držalo samo-če vzamem dobesedno - če je Natalija Verboten rock’n'roll; pa če so “Mlade oči” pa DaPhenomena ali Lado Leskovar r’n'r- in je po drugi strani 6-pack Čukur pa Klemen Klemen turbo folk. Ok, tole zadnje je bila SDS-glasbena mimikrija, pa na strani “r’n'r” je bil vendarle tudi kul Nikolovski pa ok MI2 in komaj še kaj , ampak to so “v ozadju” več kot uravnotežile trash-pop bejbe in cela revijalna in TLP šminka pri SD-Hri-baru, pa Barbika v pop-tv dol-padanju (če turbo-Natalije na SD -ralijih ne omenjam ponovno).
Pravilnejša kulturološka definicija/metafora spremebe bi morda bila: “fensi (sub)-urbana trendovska pop šminka je preglasila (pol)ruralno/malomestno narodno zabavo z elementi turbo-folka”(Atomic H. in Turbo-A.bejb ni bilo slišati na desnih feštah, kolikor vem- so vsaj vizualno preradikalne). Za to, da bo “r’n'r” -dobesedno ali politično- zares preglasil karkoli, se bo treba še krepko potrudit-če je komu (mlajšemu) sploh še do tega.
Hja, jaz se ne bi obremenjeval s tem opredeljevanjem. Pomembna je možnost izbire. In počutim se zelo v redu, ker vem, da je naslednji ponedeljek Iggy & Stooges v LJ, še teden dni kasneje pa Leonard Cohen v Muenchenu.
Dokler imam možnost izbire, se požvižgam na šminkerje, Natalije in turbofolk v muziki ter njihove antipode v politiki.
V vsakem primeru bi morala manjšinska vlada (ne glede na pomoč dveh manjšincev) pri najpomembnejših vprašanjih sklepati kompromise z Desusom - kakšna je torej razlika, da je Desus zraven?
SLS bo po moje začela zasedati prazen prostor na desnici, ki ga je zapustila NSi, zelo verjetno pa se ji že kmalu obeta notranji spopad med Žerjavom, ki je prišel v parlament in bo verjetno zaveznik od JJ, Kanglerjem ali še kakšno tretjo strujo…
V bistvu se strinjam, Igor. Sem pač hotel videti ‘nekaj več’ in najti vsaj nekaj dobrega pri vsem skupaj …
Manjšinjska vlada je no go, ni dober odgovor na poslabšanje gospodarske situacije, saj vodi v politično krizo. Torej večinska vlada. Tukaj pa je boljši SLS kot Desus, so bolj desperate in poceni, pa še medije posredno prinesejo. Izbira je jasna.
Če bodo pustili Karla zunaj, so kul. Če ne, so cincarji in strahopetci.
hmm… zanimivo bi bilo, da desus zaradi prevelih zahtev ostane v opoziciji in dejansko povzroči paralizo parlamenta in predčasne volitve. kaj bo babica rekla, ko jo bo vnuk povprašal: “babi, zakaj si tako pohlepna?” kaj bo deda partizan rekel kahlu, ko bo omogočil frančkom domobrančkom rušenje leve vlade? Ali se bo kahlu 4% prag še vedno zdel nizek?
erjavec je za moje pojme - clovek brez vsakega znanja in hrbtenice.
Pahorju bi prinesel zgolj tezave.
To, kar je obljubljal upokojencem pa - znanstvena fantastika.
ko delavke Mure dobe za delo 400 evrov, on filozofira s 1000 evri pokojnine. od kod?
od podkupnin Patrie?
Ne pozabite, finski zakonodajni mlini meljejo dalje in morda je v njih tudi udelezenec Erjavec, ki se je delal totalnega bebcka ob vprasanjih novinarjev.
Tudi jaz sem mnogo bolj na strani SLS, saj so bili v zadnjem casu JJ-ju opozicija, Erjavec pa do zadnjega trenutka ritoliznik.
deluje mi kot postarana verzija izsiljevalca marjana podobnika, ki je Drnovska spravila ob zdravje in pamet v casu njunega skupnega vladanja!
izgleda, da bo James v monakovem na Leonardu Cohenu srečal JP Damijana.
Drugače pa je Igor Vidmar povedal vse - mlajši se bodo morali še kako nagarati, da iz Ljubljankovićevega naredijo spodobno Ljubljano. Da bo vsaj malo pododbna Monakovemu in, da končno neha spominjati na banja Luko ali bačko palanko. Slednja primerjava je danes na dlani, že samo pogled na temnordeče fasade s sivimi črtami in črnimi strehami, ki so nadomestile gozd in park v primestju in delajo življenje še pozimi neznosno, pove, da je upravljanje točno: igra svinje z biserom.
Pri tem gre stritno samo za primerjavo vrednot - biser živali ne pomeni nič… sam pa to žival neizmerno cenim in zagovarjam njene pravice do življenja.. da ne bo kakšnih nesporazumov.
james
ah ljubljana… mal več kmetov na kupu še ne pomeni mesto..kot prvo je treba naredt en dostojen kupleraj, ne pa štadion… lahk gre kmet v mesto, ampak vas ne gre iz kmeta…
Morda pa ima kakšen poslanec DESUS poln ku..c Karla Erjavca in bo prestopil?
Ali pa imajo kakšno informacijo o Erjavčevih nakupih Patrij in mu bodo diskretno namignili da naj zaradi osebnih razlogov odide iz politike.
Mene bolj skrbi samo mandatarstvo. Definitivno gremo (smo že v) proti recesiji, kjer bo potrebno izjemno modro in ekonomsko pravilno sprejemati ukrepe. Kompetence potencialnega mandatarja so tu dejansko take, kakršne so. Bo Gaspari kot potencialni finančni minister lahko, neke vrste “realni” šef? Ni tudi on premalo odločen za nujne ekonomske reforme? Nujno rabimo dobrega ekonomista za predsednika vlade. Rešitev je na dlani, pripeljite J.Potočnika iz Bruslja. Sedaj gre “zares”.
Emil, in kje točno so kompetence dr. Potočnika bolj prepričljive od Gasparijevih, razen v dejstvu, da je kar nekaj časa odločno preplačan uslužbenec mednarodne birokracije? Ne dvomim, da se je dobro naučil eurospeaka in tistih ekonomskih stališč, ki se v neoliberalni Evropski komisiji sprejemajo kot ugledna - ampak to je lahko le stežka kompetenca za vodenje države v negotovih gospodarskih razmerah.
Jože, je SLS res poceni in desperate?
Če pride v vlado, bo zahtevala zase kmetijstvo in zelo verjetno še promet, ki bo eden ključnih resorjev v tem mandatu (dokončanje avtocest, železnice, Luka Koper itd.). Smo torej res dobili spremembe, če bo ta resor spet vodila stranka, ki ga obvladuje že dobro desetletje?
In ali na dolgi rok vključitev SLS v vlado ne bo dodatno “posušila” te stranke in glasov odlila k JJ? Ali ne bi bilo za SLS pametneje, da gre v opozicijo, se z zamenjavo Šrota znebi tajkunskega “bremena”, v opoziciji nabira “krščanske” glasove (NSi in ostale) in se tako profilira kot samostojna močna opozicijska stranka?
Sem pa mnenja, da posl. skupina Desus - taka kot je - ne bo dočakala konca mandata; za stranko, ki naj bi delovala le za ozke interese, so preveliki, poleg tega pa v parlamentu ne bo njenega predsednika, zaradi česar bo ta še težje obvladoval skupino ideoloških pritepencev, ki lahko najdejo drugje (na levici ali desnici) večje skušnjave…
Janez Potočnik bi bil daleč najboljša izbira za mandatarja. Ker ima tako izjemne ekonomske strokovne kot tudi izkazane voditeljske kompetence. Njegove reference med 1994 in 2004 v Sloveniji ter med med 2004 in 2008 povedo vse. V Bruslju je daleč najbolj kompetenten in priljubljen komisar. Politična opcija, ki bo njega pripeljala za mandatarja, bo ostala na oblasti vsaj tri mandate. Ampak se bojim, da smo za takšno sposobnost modre izbire v tej državici preozki.
Benjamin,
vlada potrebuje operativno večino v parlamentu in SLS je pri tem najbolj naravni zaveznik, hkrati pa je najcenejši - kupiš jih z enim resorjem (kmetijstvom), kjer ne morejo veliko zašuštrati. Za kaj več nimajo dovolj poslancev. Desus je no go partner. Hkrati pa če ostane izven vlade, ga po naslednjih volitvah ne bo več. Torej dvojna korist od njegovega nesodelovanja v vladi.
Jože, s tem se ne morem strinjati. V obdobju, ki ga omenjaš, Potočnik ni vodil ekonomske politike, ampak je bil predvsem zaposlen s pogajanji o vstopu Slovenije v EU. Seveda je šlo za kompleksen projekt, ampak prepisovanje evropske zakonodaje v slovenski pravni red pač ni nekaj, na kar bi se lahko zanašali v času, ko se tresejo največja svetovna gospodarstva.
Kako priljubljen je Potočnik v Bruslju, ne vem. Vsekakor bolj kot npr. komisar za trgovino Mandelson, ki mora krmariti med interesi držav članic v pogajanjih v okviru WTO in raznih bilateralnih sporazumih. To zahteva jajca. EU ima sicer dokaj velik proračun za znanost, ampak vloga unije na tem področju je veliko bolj mehka, koordinativna, kakor npr. pri dosjejih, kot so notranji trg, finance ali kmetijstvo. Zato se tudi ne moreš skoraj z nobenim skregat.
Gaspari je pa ekonomist stare šole, ki je bil član vlade v časih, ko je šlo za nohte.
Pa še nekaj. Presenečen sem, da nekateri kompetentni slovenski ekonomisti tako naivno verjamejo v nekega odrešenika, ki bo se iz Bruslja spustil v Slovenijo in vse postavil na pravo mesto. Ekonomska politika je prav to - politika. In Potočnik Slovenije ni videl že štiri leta, dvomim tudi, da je razmerjem moči tukaj posvečal veliko pozornosti.
Začudi me komentar da naj bi bil Potočnik v Bruslju daleč najbolj kompetenten in priljubljen komisar. Potem to znajo zelo dobro skrivati, tam v Bruslju. Dejstvo je, da je njegov resor obrobni, da opravlja svoje delo in da ni pritožb. To je zame nekaj drugega kot damijanov slavospev. Potočnik je zame zgolj izvrševalev neke politike, ne pa snovalec le-te. V času pogajanj, ki jih Marko pravilno označi kot prepisovanje evropske zakonodaje, ni niti dosegel, da se Slovenija postavi ob bok Malti in Cipri, ki sta takoj ob vstopu uživali prosti pretok ljudi za svoje državljane.
Vse to ne daje odgovora zakaj ne bi bil sposoben Pahor. Doslej ni dobil nobene možnosti, da bi se izkazal. Po nekaterih komentarjih sodeč želijo nekateri to priložnost že pred nastankom problematizirati. Nespametno, kajti v tem trenutku potrebujemo enotnost v levem taboru. Vlade še ni.
Manjšinska vlada je nekaj zunaj dometa Pahorja in druščine čeprav dveh ali treh posamičnih poslancev Desusa za podporo pri bistvenih zakonodajnih projektih ne bi bilo težko dobiti. Žnidaršič najbrž ni edini, ki ima Erjavca poln kufer.
JPD, verjetno je Gaspari podobno dober tehnokrat kot Potocnik? Jaz bi dezelo poveril Zoranu Jankovicu za ponovitev Mercator zgodbe. Ampak to v nasi dezelici res ni mozno
Tuerk sse gre…
Voditeljski monstrum in Jerovšek na sinočnjih Odmevih sta bila najdragocenejši prispevek k streznitvi: Nikoli več! Argentinski fiasko 2000 je bil očitno premajhna doza, štiri leta je - upajmo - zadostovalo, da končno očistimo slovensko politično sceno boljševistične “miodozgoviodozdo” zatohlosti.
Še se bodo vrnili. In to v primeru, če zamenjava ne bo boljša v smislu načina vladanja in če levica ne bo izvedla pričakovnih reform. Ali bo Pahor Prodi ali Gonzales in ali se bo Berlusconi vrnil zmagoslavno čez štiri leta je odvisno predvsem od njega. Tu se strinjam z emilom in jpd, da rabimo večjega mojstra. Če kdo Potočnika uvršča zgolj med bruseljske tehnokrate, ki so prepisovali zakonodajo, potem se zelo moti. Potočnik je simbol post-osamosvojitvene Slovenije visokih standardov. Tega Pahorjev ne dajejo. Problem Slovenije je, da ima enega samega močnega politika, ki je avtokratsko naravnan. Proti njemu se lahko demokracija zoperstavi le s celotno mrežo znanja in visokih standardov (potočnik), ne pa s starimi triki in plemensko mentaliteto Jankoviča in Kučana. Pahor se mora te sence otresti danes, če hoče obstati jutri.
Štefan: YES!
Stefan: Potočnik je simbol post-osamosvojitvene Slovenije visokih standardov.
Simbolov je kar nekaj, visokih EU standardov pa manjka povsod, najvec v politiki in sodstvu! Uspesnost izvozno usmerjene ekonomije se nadaljuje po 8. let stagnacije. Kultura napreduje z Djurom
Pravkar sem pogledal ODMEVE (Bucar, Jerovsek, voditeljica).
Bucar je bil tradicionalno zelo pronicljiv in izredno prepricljiv.
Jerovsek pa je pa sploh ne ve kaj govori. Povsod vidi suflerje, medijsko podtalno kampanijo… NIKAKOR pa ne vidi, da je morda JJ naredil nekaj napak (izsiljena zaupnica, prodaja Merkatorja, sesutje SOVE itd itd )
Jerovsek povdarja da je kritika v medijih bila izrazito protikoalicijska.
Jerovsek pa se ne sprasuje: Kaj pa ce je JJ delal kaj narobe ?
Recimo, na zacetku mandata je bil JJ zelo spravljiv nato pa je kmalu presel na svoj star klasicen nacin (beri: cel svet je proti meni - ena sama zarota). In temu primerno se je pricel obnasati. In ljudje so se obrnili proti njemu.
Njegova spravljivost je tudi mene prepricala. Rekel sem si, morda pa je njegova trda retorika bila samo nacin, da pride na oblast in je globoko v sebi pravi trezen in preudaren drzavnik. Na zacetku je tako tudi kazalo. Nato pa je vse skupaj sfizil.Postal je stari Jansa, zamerljivec in malenkostnez.
Se enkrat: BUCARjev komentar je zadel zebljicek na glavo.
JEROVSEK pa zivi na nekem drugem zarotniskem planetu.
Manjšinska vlada se dostikrat pojavlja kot oblika “ultimativne” parlamentarne demokracije - kot model, h kateremu bi bilo fino stremeti, ker izključuje igro moči in uveljavlja moč argumenta..preprostno povedano. Večkrat smo debatirali, kako bi to izgledalo pri nas in se strinjali, da ne bi izgedalo. Skandinavcem včasih znese, mi pa smo le preveč mediteranski. Pa vendar: ker se globoko strinjam s tem,da so letošnje volitve vsaj pomemben simboličen prelom, preokret, če ne še kaj več (upam..), bi bil poskus manjšinske vlade lepa romantika - če se je obneslo socialistu Kreiskemu, zakaj se ne bi socialdemokratu Pahorju? Manjšinsko vladanje odpre možnosti “konsenzualni” politiki, ki jo B.P. rad izpostavlja, hkrati pa si za vrat nastaviš “samoomejevanje”. V takšni situaciji bi dejanske sposobnosti koalicijskih liderjev prišle zelo v ospredje..
Kar se tiče Potočnika - gre za izvrstnega politika, ki mu v Bruslju ne gre pripisovati “olajševalnih” okoliščin. Ko se bo - če se bo - vključil v slovensko politiko, bo le-ta pridobila še kako potrebno novo dimenzijo.