V ZDA propadajo velebanke, po Northern Rock se je v težavah očitno znašla še britanska banka HBOS, finančna kriza se je razširila tudi že na zavarovalništvo, centralne banke zagotavljajo vedno več denarja, da finančni trg ne bi presahnil, ker banke vse več denarja, ki ga sicer posojajo podjetjem in potrošnikom, uporabljajo za pokrivanje lukenj zaradi odpisov slabih posojil. Tečaji na borzi padajo, vlagatelji izgubljajo milijone dolarjev in evrov premoženja. Mnenja ekonomistov o razsežnostih krize so različna, na svoji spletni strani ugotavlja nemški Spiegel.

Medtem ko je Christian Dreger iz nemškega inštituta za gospodarske raziskave prepričan, da je najhujše že mimo, Erhard Unger iz inštituta Fairesearch pravi, da se bo finančna kriza kmalu odrazila v realnem gospodarstvu. Po njegovih besedah se Nemčija in članice evroobmočju približujejo ničelni gospodarski rasti. ZDA so že sredi recesije, enako kot Japonska, Velika Britanija, Francija in Irska.

Carsten Klude iz hamburške zasebne banke M.M. Warburg ugotavlja, da so napovedi zelo negotove, zelo jasen pa je trend na borzah: zaradi nadaljevanja finančne krize in padca gospodarske rasti je pričakovati nove padce vrednosti delnic. Dr. Ulrich Kater iz banke DeKa je prepričan, da bo pri reševanju finančne krize dosežen napredek, čeprav do konca leta še ne bo končana. Finančni sistem bo še naprej deloval, ne gre pa si delati utvar, težko bo vzpostaviti vsaj delno normalne razmere in tudi veliko časa bo za to potrebnega.

Holger Schmieding iz Bank of America je prepričan, da bo krepak padec cen nafte pripomogel, da se bo gospodarstvo do spomladi spet postavilo na noge. Alexander Krüger iz Bankhaus Lampe napoveduje, da bodo delniški trg oživile ameriške predsedniške volitve.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |