podrobneje

Zmanjšanje odvisnosti ameriškega gospodarstva od proizvodnje in povečanje odvisnosti od storitvenega sektorja (vključno s finančnimi storitvami) je dolgo zgledalo kot hiša iz kart, v članku Padec piše ameriški Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz. Ali niso navsezadnje “trdne stvari” - hrana, ki jo jemo, hiše, v katerih živimo, letala in avtomobili, ki jih uporabljamo za transport, plin in nafta, ki nam zagotavljata toploto in energijo - “jedro” gospodarstva? Če je temu tako, ali ne bi morale predstavljati večji del našega nacionalne proizvodnje?

Enostaven odgovor je ne. Živimo v ekonomiji znanja, inovacijski ekonomiji. Zaradi idej, lahko pridelamo vso hrano, ki jo pojemo - in več, kot naj bi pojedli - samo z 2 odstotkoma delovne sile zaposlene v kmetijstvu. Čeprav v ameriški industriji dela le 9 odstotkov zaposlenih, so ZDA še zmeraj največji proizvajalec industrijskih izdelkov na svetu. Bolje je delati pametno, kot garati in naše investicije v izobraževanje in tehnologijo so nam omogočile boljši življenjski standard - in daljšo življenjsko dobo -, kot smo ga kdaj koli imeli, piše Stiglitz.

America’s dominance in so many aspects of high-tech is testimony to the real returns to these soft expenditures. Indeed, I would argue that we would do even better if we had more resources in these sectors.

Toda tudi ugotovitev, da je ameriško gospodarstvo hiša iz kart, ima več kot le zrno resnice. V zadnjih letih so namreč finančni trgi vzpostavili velikanski kazino za premožne, kjer so igralci stavili biljone (milijone milijonov) dolarjev. Toda ti ljudje niso igrali samo z lastnim denarjem. Na kocko so postavili celoten finančni sistem, dejansko celoten ameriški gospodarski sistem. In zdaj vsi plačujemo ceno za to, piše Stiglitz.

In short, the problem with the U.S. economy is not that we have allocated too many resources to the “soft” areas and too few to the “hard.” It is not necessarily that we have allocated too many resources to the financial sector and rewarded it too generously–though a strong argument could be put forward to that effect. It is that too little effort was devoted to managing real risks that are important–enabling ordinary Americans to stay in their homes in the face of economic vicissitudes–and that too much effort went into creating financial products that enhanced risk. Too much energy has been spent trying to make an easy buck; too much effort has been devoted to increasing profits and not enough to increasing real wealth, whether that wealth comes from manufacturing or new ideas. We have learned a painful lesson, both in the 1930s and today: The invisible hand often seems invisible because it’s not there. At best, it’s more than a little palsied. At worst, the pursuit of self-interest–corporate greed–can lead to the kind of predicament confronting the country today.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | Print This Post |


ni odzivov na “Stiglitz: Na čem temelji naše gospodarstvo?”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word



 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina










 preberite še

Ura dela v slovenski industriji je lani stala 10,8 evra

V enajstih članicah EU so bili lani stroški za uro dela v industriji nižji kot v Sloveniji. Med starimi članicami so bili nižji le na Portugalskem, med novimi članicami pa je pred Slovenijo le Ciper, izhaja iz analize, ki sta jo objavila Alois Guger in Thomas Leoni, izvedenca Avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave (WIFO). Po [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Kupujem slovenske napolitanke iz BiH

Mag. Iztok Bricl, predsednik ZKŽP /zbornica kmetijskih in živilskih podjetij/, je mnenja, da Slovenija potrebuje takšno kampanjo, saj smo Slovenci premalo zaveden narod in premalo posegamo po slovenskih izdelkih. Navaja razloge, zakaj se je podjetje Žito d.d. odločilo podpreti kampanjo; skozi kampanjo želijo poudariti, da so slovenski izdelki priznani, kakovostni, znanega porekla in proizvedeni [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Stroški dela so v Sloveniji pod povprečjem EU

Stroški dela so lani v industriji v Sloveniji znašali 11,30 evra, kar je pod povprečjem EU, ki je bilo 22,30 evra. Povprečni znesek stroškov dela v EU se je lani v primerjavi z letom 2006 povečal za 3 odstotke, v Sloveniji pa za 4,7 odstotka. Druge nove članice so imele bistveno višje stopnje rasti. Kot [...]

| Print This Post | ni odzivov »



Slovenski avtomobilski dobavitelji v težavah

Napovedi so za slovenska podjetja kot dobavitelje in njihove zaposlene vse bolj zaskrbljive. Daimler namerava zaradi zmanjšanja povpraševanja kar za pet tednov, med 11. decembrom in 12. janaurjem, povsem ustaviti proizvodnjo avtomobilov. Svojo proizvodnjo je že zmanjšal Opel, manj avtomobilov namerava proizvesti tudi BMW, Volkswagnovi hčerinski družbi Seat in Škoda bosta prav tako zmanjšali proizvodnjo. [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Konkurenčnost evrogospodarstva je padla

Za približno 5 odstotkov se je v obdobju od leta 2000 do 2007 zaradi spremembe tečaja evra zmanjšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. A lahko bi bilo tudi slabše, v istem času se je recimo konkurenčnsot irskega gospodarstva zmanjšala za dobrih 30 odstotkov, italijanskega za slabih 20 odstotkov, francoskega za dobrih 10 odstotkov, finskega za slabih 10 [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

september 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« avgust   oktober »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
2930  

 razgledi.net