V Slovenijo se je v letu 2007 priselilo dobrih 14 tisoč ljudi več, kot jih je odšlo, je sporočil državni statistični urad. Lani se je v Slovenijo priselilo 45,8 odstotka več ljudi kot v letu 2006, kar jo po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat uvršča na vrh lestvice članic EU z največjim deležem priselitev.  Priseljevanje je tudi ena od glavnih tem Francije za letošnje predsedovanje svetu EU. Voditelji članic EU bodo sredi oktobra na zasedanju  evropskega sveta predvidoma odločali o paktu za priseljevanje, ki ga je pripravilo francosko predsedstvo. Določbe, ki bodo sprejete, bodo v prihodnje veljale tudi za priseljevanje tujcev v Slovenijo. Nevladne organizacije pa tudi nekateri poslanci evropskega parlamenta svarijo, da se bo EU s sprejetjem tega dokumenta ogradila z zidom.

Naj se priseljencev še tako otepajo, bodo že za prihodnjo generacijo Evropejcev zaradi staranja prebivalstva ena od glavnih tem, je v razpravi v Bruslju, ki jo je organiziral Evropski center za politične študije (EPC), dejal Trevor Philips, vodja komisije britanske vlade za enake možnosti in človekove pravice. Tudi če priseljevanje danes povsem ustavimo, bo priseljevanje čez pet ali deset let, še vedno ena od osrednjih tem, meni tudi Demetri Papademetriou, predsednik Inštututa za migracije, zaradi tega je bolje imeti mehak sistem kot priseljence siliti v integracijo s prisilo.

Global labour markets are changing, as more than 200 million people now work outside their country of origin. This alters both the nature of many migrants- many of whom now retain their original culture as well as assimilating a new one, and the nature of migration, as many migrants now intend to return home after a few years.

Philips ugotavlja, da francoski pakt predvideva konservativno obravnavo priseljencev, osredotoča se na mejne kontrole, legalne ekonomske migracije in pomoč pri razvoju držav, iz katerih nelegalni prisljenci prihajajo v EU. Ne ukvarja pa se s pravicami in dolžnostmi, pa tudi ne z rasizmom, to pomeni, da bo v prihodnje samo še več takšnih spopadov, kot se je zgodil po zadnji nogometni tekmi med Hrvaško in Anglijo. Ljudem je treba povedati, da imajo priseljenci enake pravice do šolanja, zdravstva in drugih javnih storitev.

Prav tako je treba priznati, da v nekatere javne službe, recimo zdravstvena nega, ne more več delovati brez priseljencev. Lotiti se je treba vprašanj o volivni pravici za priseljence, o njihovi identiteti, kulturi, vrednotah… Ni dovolj samo določiti pogoje, ki jih mora tujec izpolniti, da se lahko priseli v evropsko državo, poskrbeti je treba tudi za njegovo enakovredno obravnavo in integracijo, opozarja Trevor Philips.

Demetri Papademetriou je dejal, da je državljanstvo glavni element politike priseljevanja. Z njim priseljenec pridobi legalni status, ki je povezan z državo, v katero se priseli, pridobi vrsto pravic, a tudi dolžnosti in omogoča oblikovanje kolektivne identitete, kar v družbi omogoča hitrejše zmanjševanje razlik pri dohodkih, med družbenimi razredi, etničnimi skupinami, življenjskimi slogi… Uporabiti je treba princip vključevanja, ne izključevanja, prav tako omogočiti priselitev celotne osnovne družine. Če se lahko priseli samo en član družine, to spodbudi ilegalno priseljevanje.

Elizabeth Collett, izvedenka EPC, navaja, da se francoski pakt, o katerem bodo odločali voditelji, osredotoča na pet točk, ki so legalno priseljevanje in integracija, nadzor nad nelegalnim priseljevanjem, učinkovit nadzor meje, vzpostavitev evropskega azilnega sistema in migracije in razvoj. V prvotnem predlogu, ki so ga Francozi predstavili januarja, je bila tudi določba o “integracijski pogodbi”, ki bi jo pred priselitvijo morali podpisati tujci. S to pogodbo bi se zavezali, da bodo sprejeli principe in načela, ki veljajo v državi, v katero se priselijo, pa tudi, da se bodo naučili jezika tako, da bodo v njem sposobni komunicirati “na ustrezni ravni”.

Čeprav je bila ta določba kasneje umaknjena, njeno bistvo v paktu ostaja. Zato Collettova sprašuje, ali “integracijska pogodba” dejansko formalizira evropski trend za boljšo integracijo priseljencev. Testov za priseljence namreč nimajo samo Francozi. Je takšna pogodba dejansko sistem za izključevanje določenih priseljencev, spodbuda, da bi se več naučili o svoji novi državi ali način, kako zagotoviti, da se bodo priseljenci bolj primerno obnašali? Na svoje vprašanje Colletova od predstavnikov francoskega predsedstva ni dobila odgovora, ker se nihče ni utegnil udeležiti razprave.

So are ‘integration contracts’ a new and controversial idea, asked Ms Collett, or do they merely formalise a European trend to get migrants to integrate better? Are they a way of excluding certain migrants, a means to provide them with incentives to learn more about their new country, or a way of ensuring good behaviour?

Objavljeno pod svet, slovenija | | |