Prav v tednu, ko se je Googlovemu novičarskemu agregatu s staro novico posrečilo strmoglaviti delnico United Airlines, je direktor Google News Punit Soni v svojem blogu napovedal nova orodja in arhive za uporabnike: Več kot 200 let so bile lokalne in nacionalne novice objavljane v tisku - od revolucij in politike do mode, lokalnega vremena, rezultatov šolske nogometne lige. Po svetu je po naših ocenah več milijard časopisnih strani z novicami, ki so bile doslej objavljene. Naš cilj je pomagati bralcem, da vse te novice najdejo, ne glede na to, ali so bile objavljene v najmanjšem lokalnem časopisu ali v največjem nacionalnem časopisu.

The problem is that most of these newspapers are not available online. We want to change that. Today, we’re launching an initiative to make more old newspapers accessible and searchable online by partnering with newspaper publishers to digitize millions of pages of news archives. Let’s say you want to learn more about the landing on the Moon. Try a search for [Americans walk on moon] on Google News Archive Search, and you’ll be able to find and read an original article from a 1969 edition of the Pittsburgh Post-Gazette.

Časopisni založniki onstran Antlantika so se na Googlov digitalni arhiv večinoma odzvali pozitivno. V Evropi so se najbolj ostro odzvali v Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), piše hamburški tednik Zeit. Novinar FAZ Michael Hanfeld je v imenu avtorjev člankov napisal, da je digitalni arhiv nov Googlov korak, da postane “svetovni monopolist vedenja in industrije zavesti”. Prepričan je, da ta arhiv pomeni razlastitev avtorjev, zaradi tega Google ni nič drugega kot piratski kopirnik, ki bo povzročil smrt časopisne kulture.

Zeit pa dodaja, da je Hanfeld v svojem članku pozabil navesti, da komercialna izraba časopisnih arhivov ni nikakršna novost. V Nemčiji namreč posel z objavljenimi novicami obvladuje ponudnik plačljivih arhivov GBI-Genios. Novinarska združenja Geniosu že leta očitajo, da z avtorji ne deli zaslužka od prodaje njihovih člankov. Enake očitke lahko zdaj pričakuje tudi Google News.

Časopisni založniki pa se ukvarjajo z vprašanjem, ali je bolje za dostop do arhivov dobivati denar od oglasov ali se jim bolj izplača zahtevati gotovinsko plačilo. Google namreč ob  arhiviranih izdajah časopisov objavlja tekstovne oglase. Od vsakega klika uporabnikov na te oglase časopisnim založnikom nakaže nekaj centov. Ponudniki, kakršen je Genios, pa založnikom ponujajo gotovino za vsak članek, ki ga uporabnik prikliče iz arhiva. In kdor za posamezni članek plača 4 evre, ga seveda ni pripravljen iskati po celotnem časopisu.

Dokler je New York Times omogočal dostop do svojega arhiva le naročnikom, mu je to na leto prineslo 10 milijonov dolarjev, a ko je ukinil naročnino za dostop do arhiva, se je število obiskov njegove spletne strani povečalo za 30 odstotkov v primerjavi z letom prej.

Objavljeno pod mediji in splet | | |