Slovenija - laboratorij političnega relativizma?
vojko, sreda, 10. september 2008V podzemlju blizu Ženeve bodo danes ‘zagnali’ velikanski pospeševalnik delcev, ‘hadronski trkalnik’, s katerim naj bi ‘poustvarili’ razmere po velikem poku in na ta način odkrili nekatere skrivnosti o nastanku vesolja. Nas, ki nas tlačijo v še večji ‘trkalnik’ in pospeševalnik, kjer so že razmere po ‘velikem poku’, a zato ni videti, da bi bili kaj bližje ‘resnici’ o nastanku, khm, ‘univerzuma’, bi nemara morale skrbeti predvsem napovedi dela znanstvene srenje, da nas bo, človeštvo, ‘zagon’ Cernovega pospeševalnika pogoltnil. Drugače rečeno, da nas bo, državljane Slovenije, nastala ‘črna luknja’ v pospeševalniku, v katerega nas hočejo stlačiti, posrkala vase. Če namreč predsednik vlade Janez Janša trdi, da tako umazane predvolilne kampanje Slovenija še ni doživela, potem se ni mogoče izogniti vprašanju, ali ni država v najhujši politični krizi doslej. Ne institucionalni (saj na videz ves ustroj deluje), temveč etični v najširšem pomenu te besede.
Naj začnem s sklepom včerajšnje izredne seje državnega zbora (za ‘zgodovino’ sicer nepomembnim, kot so vsi drugi), ki v ad hoc dopolnjeni inačici od predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa ultimativno zahteva, da v 24 urah predloži dokazila oziroma navede imena in priimke oseb, ki da so mu grozile (kakor je Kos to izjavil v oddaji YLE). Za kaj takšnega ni dovolj imeti samo domišljijo, za kaj takega je potrebnih 41 brez-voljnih poslank in poslancev. Z dopolnilom sklepa je (formalno) namreč narobe skoraj vse, kar je mogoče in predsednik protikorupcijske komisije ga lahko mirno spregleda, nikakor pa se ne more izogniti ‘posledicam’. Če se ultimatu ukloni in odgovori, kar koli že, ali če ga ignorira, bo svojo ‘krivdo priznal’ - Ja, blatil sem domovino! Kar koli? No, pa si zamislimo, da Kos ‘navede’ imena; zakaj jih ni pa prej, kje ima dokaze, zakaj ni tega že prej povedal preiskovalnim organom, če bi bilo to res, ne bi toliko časa molčal … ‘Dokazovanju’ nikoli konca, kajti Proces je namenjen temu, da se nikoli ne konča.
Proces ne učinkuje z nekakšno meritorno odločitvijo, ‘razčiščenjem’, ampak s tem, ‘da teče’ po nekakšni logiki Zenonovega paradoksa, ko ‘obtoženec’ nikoli ne more ujeti ‘tožnika’. Ta je vedno ‘pol razdalje’ pred njim, vselej sposoben proizvesti novo ‘obtožbo’ bodisi v polemiki z argumentom, ki ga nihče ni uporabil bodisi ‘novo nesporno dejstvo’ (ki učinkuje kot ‘obtožba’) iz kakšnega prejšnjega Procesa. Kaj pa pismo o nameri? Kaj pa Vič-Holmec? Kaj pa Kučan? Kaj pa prisluškovanje novinarju? Kaj pa Ropove insinuacije? Kaj pa Depala vas? Kaj pa peticija? Kaj pa Zdenka Cerar? Kaj pa tajkunski mediji? Kaj pa New Yorker? …
Pri tem ne kaže spregledati, da Proces, sicer ves čas ‘latenten’, na vseh ravneh (od spletnih forumov do državnega zbora) z ‘vso silovitostjo’ izbruhne, ko se pojavi ‘grožnja’ iz tujine, takrat je ogrožena nič manj kot demokracija sama. Prisotnost ‘tujca’ je očitno neznosna, kajti ‘umazanega perila se zunaj ne pere’, ‘domovine se ne blati’, ‘domoljubje je največja vrednota’ (mimogrede, ko se o njem govori v zvezi s Patriami, izjava deluje naravnost simptomatično), ’saj si bodo o nas mislili, da smo Balkanci’ (ah, to si torej ‘v resnici’ mislimo o Balkancih) … Da gre, kratkomalo, za ‘izdajo’, pa seveda ne izreče vladajoči diskurz sam, ima pa za to z imenom določene izjavljalce. ‘Evropski standardi’ tukaj nastopajo v obliki finske javne televizije, ki je že bila ukorjena zaradi objavljanja nepreverjenih podatkov (kar pove vse, kajne), avstrijskih in finskih preiskovalcev, ki ne znajo povedati, kaj bi radi, povrh pa si dovoljujejo curljanje informacij, za kar potem obtožijo slovenske kolege, neprofesionalnih, če ne celo podkupljenih avstrijskih in finskih novinarjev … Skratka, tudi če bo Dokaz kdaj na voljo, bo ’sumljiv’, tisti iz tujine nič manj kot ‘domači’, verjetno celo ponarejen kot tisti iz Depale vasi, dvoumen kot Sovini prisluhi, dobavljen od ‘pete kolone’ …
Proces, skratka, ni namenjen depolitizaciji, temveč nasprotno - večni politizaciji, še natančneje, namenjen je politizaciji, ki naj bi ‘depolitizirala’ državljane, jim priskutila politiko, jih pospešila v ‘vzporedni univerzum’ raz-državljenih posameznikov, v katerem se bodo kot atomi civilne družbe razleteni na pra-delce z nesluteno energijo zaletavali drug v drugega. V takšnem laboratoriju političnega relativizma naj ne velja le Laž je resnica, ampak bi tudi resnica (po možnosti še preden je bila izrečena) morala obveljati za laž, mir za vojno in ljubezen za sovraštvo. Sproščena, neizključevalna in vse ustvarjalne sile združujoča ter v prihodnost usmerjena Slovenija pač.
Bravo.
Zal je za prevec ljudi v Sloveniji, tudi z univerzitetno izobrazbo, da o raznih magistrih sploh ne govorim, ta prispevek prezahteven - ga ne razumejo.
Ni država v krizi, ampak je v krizi Zaresova kadrovska politika. Pri vseh teh velikih (in pljuvaško aforističnih) besed ne gre za nič drugega kot le za denar in položaje. Preveč ljudi si obeta povrnitev nezasluženih privilegijev.
@ervinator
Tvoja volja po branjenju nečesa in napadom na drugo stran je neizmerna in občudovanja vredna Vendar to ne krepi kakovosti razprave na tem blogu, ampak jo ubija. Včasih poskušaj razumeti, da ni ene same resnice, in da vsaj vojkotovi teksti zdaleč presegajo ozko ideološkost in pripradnost eni opciji. Dobro je imeti nasprotne argumente, vendar včasih je bolje biti tiho, kot zmeraj znova drobiti v en isti rog.
(upam, da ne brezupen poskus prijazne besede do tistega, na katerega se pogosto tudi opravičeno zliva medmrežna gnojnica, ki pa jo tudi sam brezskrbno producira)
Štefan, tvoj predlog zavračam, sam pa ti predlagam, da ostanemo pri vsebini in brez podtikanj.
LJUDJE BI NAJ ZNALI MISLITI - sploh tisti, ki so plačani, da na forumih sejejo strankarstvo.
Pa bom kopiral dva teksta spoštovanega REŽIMSKEGA MISLECA ERVINATORJA (OBA STA KAR TU ZGORAJ IN LE ZDRUŽENO JU JE TREBA PREDSTAVITI - upam, da moderator ne bo poskušal moderirati po svoje?):
ervinator 1.: ” Ni država v krizi, ampak je v krizi Zaresova kadrovska politika. Pri vseh teh velikih (in pljuvaško aforističnih) besed ne gre za nič drugega kot le za denar in položaje. Preveč ljudi si obeta povrnitev nezasluženih privilegijev.”
ervinator 2.: “Štefan, tvoj predlog zavračam, sam pa ti predlagam, da ostanemo pri vsebini in brez podtikanj.”
Če tisti prvi tekst ni eno samo podtikanje, potem res ne vem, kaj bi lahko bilo.
Rabi še kdo (razen ervinatorja, ki bo morda repliciral zaradi lepšega) kakšno dodatno razlago?
Lep popoldan vam želim!
nadaljevanka g. Niko Brumen, ki relativizira Ervinatorjeva vsebinsak razmišljanja je njegovo odgovarjanje na vprašanja tipa: kdo od omenjenih je bil član komunistične partije Jugoslavije:
a) golobič
b) brezigar
c) janša
-možna sta dva pravilna odgovora
kdo je pri kandidaturi za predsenika ZSMS prepisoval leninove teze
a)janša
b)bavčar
)bajuk
itd. itd,
nikoli odgovora in nikoli odgovora, kako to, da nas demokarcije učijo pripadniki kumunistične partiej SFRJ janša, brezigar, jambrek, rupel, mate, brejc in druščina,..
naša demokracija je pač odraz kumrovških hitrih kursov. poudarek je na poenostavljenih in hitrih.
dajmo malo humorja v vse to dogajanje, če smo že z nasmeškom premagovali socializem in gledali njegov nikoli videni padec. kdaj že je predvolilni molk, ker postaja tole duhamorno.
Vojko, pozabil si nasteti se ropanje SKB banke med insinuacijami- …
In tudi glede Ropovih informacij o dogovarjanju JJ-ja s Sanaderjem o incidentih na morju - o tem vec ljudi kar nekaj ve, le casu je potrebno pustiti cas.
Niti slucajno niso to stvari, ki se jih bo dalo pomesti pod preprogo na dolgi rok.
ne teh, ne vseh onih drugih iz Procesa, za katere ne bo za kricaca, NEDOLZEN SEM, nikoli dokazov.
A zgolj zanj, ko padejo na volitvah, se bo proces vrtoglavo odvrtel kot bumerang in pokopal pod sabo vse, ki so tulili z njim, nedolzen je in mu pomagali ohranjati to neomadezevanost.
Tudi njim ze tik-taka, tik- taka, pocasi, a tik-taka.
Pot se nikoli ne premika, premikamo se zgolj mi na njej.
vojko, ves kaj silno pogresam v tem slovenskem politicnem koktejlu:
Turkove izjave!
kaj dela predsednik republike, da se ne oglasa? Razen ene same nic!!!
Kje je njegova angaziranost, da ustavi histerijo fasisticnega duha in odnosa do drugacnosti v tej drzavi?
Bos kaj pisal o tem?
Ok, dajmo (h)umor: k Vokovi izvrstni kafkovski vivisekciji Procesa bi pa le dodal tole : vsaj v primeru Kosa Procesa ne bi bilo, če ne bi bilo Kosovega malone “zarotniškega” sodelovanja s “sistemom” z kar-tako namigovanjem o grožnjah(katerih avtorje da celo pozna!). Za nekoga na njegovem položaju -katerega dejavnost/sporočila javnosti pogosto delujejo skrajno “zakonito”-formalistično- je bil tu nenavadno ohlapen.
Podobna je štorija okrog politične šale lanskega leta -Ropove “neavtorizirane” izjave Vodušku : bila je groteskno nespametna, na posledice je avtor reagiral z “inatom” in brez osnovnega političnega čuta(za posledice,učinek v javnosti itd.) in celo brez uvida v to,kar je sam še povedal(da nima dokazov). Potem pa še Gantarjeva komisija in njen končni sklep, strogo formalističen- ni se dogovorjal, le pogovarjal;drži, a o vsebini (”ne potrebujemo incidentov v Pz, saj nam kaže dobro”-prosto po Reporterju) pa nič!? Saj ni šlo za kazenski postopek;ona poredna namigujoča “iskrica v očeh” dobrega doktorja na tiskovki pač ni bila dovolj ,da bi očarala to in takšno javnost, kakršno imamo. S takimi ohlapnostmi in “fair-play” koncesijami- ki jim je verjetno botroval tudi občutek zadrege in “krivde” spričo Ropove neumnosti -pač ni mogoče do živega nasprotniku, ki koncesij ne daje in ga fair-play ne zanima.
Dodajmo še “akademsko” nenaklonjenost “jasni preprosti” besedi in ostrini , ki jo zahteva lokalna politična kultura,pa so volitve lahko izgubljene.Ha ha ha.
Končno nekdo …
Mnogi med nami razmišljajo nekako takole:
Pri nakupih vojaške opreme so provizije precej običajna stvar. Prav možno, da je nekaj denarja odteklo. Pa vendarle, da bi si ga prisvojil JJ, to je pa preveč očitno. Kaj pa bi z vsemi temi milijoni. Kar je preveč, je pač preveč.
Ko pa zadeve popgledamo z druge plati, lahko kaj hitro ugotovimo, da so milijoni v politični kampanji še kako potrebni. Še posebej taki, katerih izvor ni kontroliran.
Poskušajmo z enačbo:
Expres ima naklado 300.000 izvodov tedensko.
Slovenski tednik 350.000 izvodov tedensko.
Naj me popravijo kolegi, ki so v založništvu bolj doma, vendar glede na ceno tednikov, ki niso brezplačniki, ocenjujem, da bi se ob precejšnji skromnosti kreatorjev (recimo, da so pri stroških tako skromni kot pri vsebini prispevkov), lastna cena izvoda gibala okoli 40 centov (od priprave prispevka, tiska do distribucije v naše poštne nabiralnike). Tistega nekaj reklam, ki jih objavijo sem poskušal upoštevati.
Torej je tedenski strošek samo teh dveh brezplačnikov 260.000 Evrov, mesečni preko milijon Evrov.
Kje pa so še podpore drugim medijem, ki se s prodajo nikakor ne pokrijejo (Demokracija, Reporter, Družina,…).
Kak miljonček iz “domovine” pride kar prav.
“Sproščena, neizključevalna in vse ustvarjalne sile združujoča ter v prihodnost usmerjena Slovenija pač.”
Žalostno, da od neizključevalne Slovenije ni ostalo nič več. Vse kar danes šteje je, v kateri stranki si. Tako po občinah ne urejajo cest na območjih, kjer ljudje niso v pravih strankah; hitro ne dobiš gradbenega dovoljenja, če nisi “ta prav”; v šolah se zamenjuje predstavnike po politični liniji itd. Prava katastrofa. Namesto da bi v 21.stoletju prevladala strokovnost in razum, vse bolj prevladuje neka fiktivna ideologija.