V zadnjih petnajstih letih so se globalna trgovina in investicije zaradi odpiranja trgov in konkurence močno spremenile. Mednarodna trgovina se povečuje na račun rasti trgovine z blagom za proizvodnjo in trgovine znotraj podjetij oziroma več nacionalnih družb, ki imajo svoja podjetja v različnih državah, v študiji bruseljskega inštituta Bruegel ugotavlja Dalia Marin, profesorica ekonomije na univerzi v Münchnu.

According to one estimate, trade in input goods has accounted for a third of the increase in global trade since 1970 (Hummels et al, 1998) and global investment outflows increased more than fourfold between 1990 and 2005, from US$ 202 billion to US$ 916 billion (World Investment Report 2006, UNCTAD). Within the EU27, intrafirm imports currently range from one quarter to two thirds of total imports between old and new EU member states, smaller countries having a higher volume of intrafirm trade than larger ones.

Hkrati se je spremenila tudi organiziranost več nacionalnih družb in sicer s prenosom odločanja z uprave na nižje ravni. Zaradi prenosa odločanja od vodstva družbe matere na srednji management so se povečale potrebe podjetij po bolje izobraženih kadrih in povečala se je konkurenca pri iskanju talentov, ugotavlja Marinova. Podjetja, ki so bolje organizirana, običajno stremijo k hitrejši uvedbi informacijske tehnologije, imajo višjo produktivnost, večji tržni delež in dobiček. Organizacijsko strukturo so zahodnoevropske družbe spremenile predvsem po padcu berlinskega zidu leta 1989.

As a result, many firms offshored production to low-wage eastern Europe both to cut costs and to take advantage of the pool of skilled workers available there. Many firms also decentralised decision-making to the divisional level of the corporation to empower middle managers to bring new ideas to the firm and made human capital the ‘newstakeholder’ in the firm in order to prevent talent from leaving.

Kako učinkovit je prenos proizvodnje v Vzhodno Evropo? Dalia Marin razlaga, da je ena od možnosti za odgovor na to vprašanje obseg trgovine znotraj več nacionalnih družb oziroma trgovina z njihovimi podružnicami v Vzhodni Evropi. Najbolj tipično se to odraža v avstrijskih in nemških podjetjih. Delež trgovine avstrijskih podjetij s podružnicami v Vzhodni Evropi recimo dosega kar 68,52 odstotka, delež nemških podjetij pa 21,56 odstotka celotne trgovine v posamezni državi iz Vzhodne Evrope. Po teh podatkih delež trgovine avstrijskih podjetij z njihovimi podružnicami v Sloveniji dosega 48,36 odstotka celotne trgovine s podjetji v Sloveniji, delež trgovine nemških podjetij s svojimi podružnicami v Sloveniji pa znaša 9,38 odstotka trgovine nemških podjetij s podjetji v Sloveniji.

In sum, the pattern of intra-firm trade that has emerged between some of the older EU member states and eastern Europe clearly suggests that offshoring has become a significant phenomenon for European firms.

Delež trgovine avstrijskih in nemških družb s podružnicami

^{Vir: Bruegel} 

Druga ugotovitev je, da je v zadnjih osmih letih skoraj polovica nemških in avstrijskih družb spremenila organiziranost. Skoraj dve tretjini avstrijskih in več kot tri četrtine nemških družb ima zdaj delno ali povsem decentraliziran sistem odločanja. Na podlagi teh podatkov je mogoče sklepati, da se mednarodne družbe, ki se soočajo z večjo konkurenco in se morajo boriti za talente, prenovijo, to velja za fizično strukturo in sistem odločanja, navaja avtorica študije inštituta Bruegel.

However, at the same time, with increased foreign competition, it also becomes more important to generate new ideas and to empower middle managers to do this. Thus power is decentralised, but when it really comes to the crunch and international  competition becomes very tough, it seems from the evidence that firms ‘play safe’ and re-centralise power.

Najpomembnejša sprememba, ki se je zgodila v podjetjih v zadnjih petnajstih letih, je po besedah Dalie Marin sprememba narave družb, ker je človeški kapital postal nov “delničar”. V preteklosti je bilo lastništvo družb določeno s fizičnim premoženjem, to pomeni, da je bilo lastništvo fizičnega kapitala primarni vir moči podjetja. V mnogih sodobnih podjetjih pa so človeški kapital, torej zaposleni, in talenti bolj pomembni od zgradb in strojev, ker so inovativne rešitve in ponuba po meri ključni vir dobička. Zaradi tega so zaposleni postali pomemben vir vrednosti družb.

At the same time, however, due to increased openness human capital and talent have more opportunities than before for professional mobility. Thus, a key focus of corporate governance today is how firms can woo and keep talent./…/ More skill-intensive corporations in Germany – corporations with a larger share of workers with a university education – tend to have more decentralised corporate hierarchies with power delegated to the divisional level.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |