Tricheta in Almunio inflacija še skrbi, Vasleta manj
darja, sobota, 6. september 2008Letošnja inflacija v evroobmočju bo višja, kot je bilo predvideno še pred počitnicami. Dosegla bo 3,5 odstotka in ne 3,4 odstotka, sporoča Evropska centralna banka (ECB). Pod 2 odstotka, kar je meja, ki jo je določila ECB, bo inflacija v evroobmočju padla šele leta 2010, pravi predsednik Jean-Claude Trichet. Šele takrat državljani članic evroobmočja spet lahko pričakujejo stabilne cene, pojasnjuje. Tudi napoved za prihodnje leto je ECB popravila. Letna stopnja inflacije bo takrat po sedanji oceni 2,6 odstotka in ne 2,4 odstotka, kot je napovedala v junijski napovedi. Trichet je pojasnil, da bo inflacija v evroobmočju letos in prihodnje leto višja, kot je ECB ocenjevala do zdaj, predvsem zaradi dviga cen energentov, v manjši meri tudi zaradi podražitev hrane in storitev.
Jean-Claude Trichet je ob tem še posvaril sindikate, da s svojimi zahtevami po uskladitvi plač s podražitvami lahko dodatno podkurijo inflacijo v evroobmočju. Podjetja bi namreč višje stroške za plače prenesla v cene izdelkov in storitev, torej na končnega potrošnika, zaradi tega s takšnim dvigom plač zaposlenim ne bi pomagali, ampak bi povzročili inflacijsko spiralo. Politika, gospodsrstvo in družba morajo ravnati odgovorno, ko gre za inflacijo, je dejal Trichet.
Inflacija še vedno skrbi tudi evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve Joaquina Almunio.V pogovoru za Handelsblatt je dejal, da sta ameriška finančna kriza in podražitev nafte povsod v Evropi pustili sledi, toda v nekaterih državah so posledice neprimerno večje. To velja zlasti za Španijo, Italijo, Grčijo, Portugalsko in Irsko, kjer so stroški dela že leta nad povprečjem v evroobmočju. Slovenija pa je ta problem po komisarjevih besedah prinesla v evroobmočje. Zaradi tega imajo te države višjo inflacijo, to je razlog, da se stalno zmanjšuje njihova konkurenčnost, kar se negativno odraža v njihovi gospodarski rasti.
“Po uvedbi evra so se letne stopnje inflacije v posameznih državah članicah skoraj desetletje približevale druga drugi, zdaj pa se naenkrat razlike pet povečujejo. Države z visoko inflacijo izgubljajo konkurenčnost in so zaradi tega prisiljene v boleče ukrepe. Bodisi morajo povečati produktivnost bodisi znižati plače,” pravi Joaquin Almunia.
Manj zaskrbljen je Boštjan Vasle, direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). “Če se bodo nadaljevala sedanja gibanja cen nafte, lahko pričakujemo, da bodo tudi inflacijski pritiski v celotnem evrskem območju in Sloveniji popustili, inflacija pa bi se lahko še naprej zniževala,” je povedal za Finance. Prepričan je, da se vračamo v stare tirnice. Razlika med povprečno stopnjo letne inflacije v evroobmočju in v Sloveniji se je po njegovih besedah v zadnjih mesecih zmanjšala, kar dokazuje, razlaga Vasle, da so visoko inflacijo v Sloveniji povzročili pretežno dejavniki na svetovnem trgu.
Evropski statistični urad Eurostat ocenjuje, da je bila avgustovska inflacija v evroobmočju na letni ravni 3,8 odstotka, v Sloveniji pa je bila avgusta inflacija na letni ravni po podatkih statističnega urada 6 odstotkov. Julijska inflacija je bila na letni ravni v evroobmočju 4 odstotke, v Sloveniji pa 6,9 odstotka.
Nemški finančni minister Peer Steinbruck je že julija, ko so se finančni ministri evroobmočja sešli na zadnjem zasedanju pred počitnicami, predlagal tematsko razpravo na to temo. Upa, da bo predsedujoči evroskupine Luksemburžan Jean-Claude Juncker to točko kmalu uvrstil na dnevni red zasedanja evroskupine.
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
|





Joaquina Almunio skrbi, Vasleta pa manj. V teden dni starem intervjuvu Alistarja Darlinga (Britanski Chancellor Exchequer - finančni minister) v Guardianu je ta , kljub temu, da je laburistična vlada že dovolj v težavah zelo odkrito povedal, da so razmere zelo resne. Naš Bajuk pa z “blaženim” nasmehom zagotavlja, da je vse v redu. Kdo se heca?