Zakaj se mora Zbor za republiko v nasprotju s stališčem izpred nekaj mesecev zdaj ‘brez oklevanja postaviti v bran demokratične države in demokratično izvoljene vlade’ oziroma zakaj sedanja vlada potrebuje vsaj še en mandat ‘za približno sanacijo 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature‘ oziroma izjava  sveta Zbora za republiko, sprejeta 3. septembra 2008:

Zbor za republiko, ki ga je ustanovilo junija leta 2004 štiriindvajset slovenskih intelektualcev, deluje kot odprta politična struktura za odprto družbo. Zavezan je vrednostnim in političnim izročilom slovenske pomladi - od samega začetka njegove člane zanima zlasti človeška in nacionalna identiteta Slovencev, gospodarske podlage slovenske države, kultura slovenske svobodne demokratične družbe, politika kot sodelovanje pri odločanju o javnih zadevah ter slovenski nacionalni interes kot sinergija pluralitete koristi in vizij slovenskih državljanov ter njihovih združenj. Zbor za republiko se je tokrat odločil za javni izraz svoje podpore Vladi Janeza Janše zaradi načelnih razlogov in aktualnih dogajanj:

1. Kandidat za mandatarja in predsednik največje opozicijske stranke se je javno zavezal, da bi v primeru svojega volilnega uspeha sestavil Vlado le s »programsko sorodnimi strankami« - to pa sta po njegovem stranki Liberalna demokracija in Zares. Sedanji mandatar in predsednik največje koalicijske stranke Janez Janša se je nasprotno zavzel za odprtost vseh možnosti sodelovanja v novi Vladi na podlagi skupnega razvojnega programa. Zbor za republiko šteje ustvarjanje nacionalnega razvojnega soglasja, odprtost za dialog, kompromis in sinergijo ter odprtost za politično sodelovanje v interesu države in državljanov za vrednote, na podlagi katerih bo Vlada Janeza v naslednjem mandatu uspešneje realizirala svoje programske zaveze nacionalnega pomena.

2. Predsednik Socialne demokracije sicer priznava, da njegova stranka pripada »socialdemokratski politični družini«, LDS in Zares pa »liberalni politični družini«. Priznava, da med temi evropskimi političnimi strankami obstajajo »temeljne razlike« - pa jih vendar šteje za »sorodne«. Časovno kratka zgodovina slovenske demokracije daje zanesljiv odgovor na vprašanje bistva »sorodnosti med SD, LDS in Zares – te tri predstavljajo namreč kontinuiteto družbeno-političnih organizacij bivšega nedemokratičnega režima: Socialna demokracija je naslednica Zveze komunistov Slovenije, LDS in Zares pa sta naslednici drugih dveh organizacij, Zveze socialistične mladine ter Socialistične zveze. Obe sta veljali za »transmisiji« svojega avantgardnega hegemona, Zveze komunistov, nato Stranke demokratične prenove, nato Združene liste, do sedanje prelevitve v Socialne demokrate. Prav tako je razumljivo, zakaj je za predsednika Socialne demokracije prav Slovenska demokratska stranka »nesorodna«: Kot nova stranka spada namreč v krog slovenskega pomladnega gibanja za ustanovitev slovenske države na podlagi spoštovanja temeljnih pravic, človekovih svoboščin in pravne države znotraj slovenske ustavne demokracije.

3. Zboru za republiko ni tuje samo politično zapiranje v en sam krog »političnega sorodstva«, še bolj nesprejemljivo je zanj postavljanje starih političnih in ideoloških delitev, ki izvirajo še iz časa jugoslovanskega socializma. Zbor za republiko zato nasprotuje sedanjemu oživljanju zavezništev, katerih identiteta ne ustreza niti ustaljenim evropskim opcijam, niti realni pluraliteti slovenskega volilnega telesa, in še manj točkam programske zaveze za reševanje življenskih in razvojnih problemov današnje slovenske družbe. Politični tabor, ki ga jeseni leta 2008 poskuša ponovno organizirati predsednik SD Borut Pahor, spominja na monolit izpred tridesetih let – ki kot tak lahko v politični praksi deluje predvsem kot dejavnik za ohranjanje preživelih praks, struktur in privilegijev, ne pa kot dejavnik reševanja razvojnih izzivov.

4. Republiko Slovenijo razumemo v Zboru za republiko predvsem kot res publica, kot javno dobro. Naša država ima samo eno Vlado, ki predstavlja to republiko doma in v tujini. Poskus diskreditacije te Vlade v inozemstvu – v tujih državah ter v mednarodnih in evropskih inštitucijah - pomeni brezobziren napad na ugled celotne slovenske države in s tem slabitev njenega mednarodnega položaja in ugleda. V zadnjem letu dni sta bili izvedeni dve taki akciji, obe iz transparentnih in pritlehnih političnih pobud. Prvo predstavlja »Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji«, ki vsebuje vrsto že dokazanih neresnic, podtikanj in diskvalifikacij aktualne Vlade - peticijo uvede naslednji stavek: »Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.« Ta peticija je bila poslana na več kot 320 uradnih naslovov v tujini, tudi predsednikom vlad, držav in mednarodnim osebnostim. Pred par dnevi pa je bila na sporedu finske javne televizije oddaja o mednarodnem poslu kupoprodaje oklepnih vozil Patria, ki se zaključi z naslednjimi besedami: »Na seznamu je več ducatov imen, tudi slovenski premier je večkrat omenjen…’J’ je Janez Janša, slovenski premier. ..Z drugimi besedami: Patria, katere lastnica je finska država, je podkupila slovenskega premiera.« Diskreditacijo slovenske vlade – čeprav brez podatkov – so na finski TV podprli gospodje Drago Kos, Milan M. Cvikl, Milan Švajger in Bojan Potočnik, vsi iz kroga politične opcije, ki ji pripada aktualni predsednik Socialne demokracije. Tudi ti dve politični akciji diskreditacije slovenske države v tujini sta prepričali Zbor za republiko, da se mora brez oklevanja postaviti v bran demokratične države in demokratično izvoljene vlade, ki smo jo pomagali ustanoviti.

5. Na koncu, vendar ne nazadnje ugotavljamo v Zboru za republiko, da se je prav aktualna Vlada soočila s slovenskim tranzicijskim sistemom lobijev in cehov, ki si že desetletja prilaščajo in si tudi politično podrejajo posamezne segmente slovenske družbe. Za primer lahko navedemo cestni lobi, korporacijske monopole, medijske monopole, monopol državnih univerz in fakultet, neučinkovito sodstvo, tajne službe države in druge. V vseh teh primerih se je aktualna Vlada postavila ob stran ljudem kot posameznim uporabnikom cest, kot strankam v sodnih postopkih, kot tajno opazovanim osebam, kot bralcem in gledalcem tiskanih in elektronskih medijev ali kot kupcem monopolno dogovorjenih cen potrošnega blaga. Naslednji mandat te Vlade pomeni garancijo, da v Sloveniji ne bodo prevladali cehi in korporacije, ampak državljani kot uporabniki storitev, kot davkoplačevalci, kot stranke v sodnih in upravnih postopkih ali kot kupci.

V teh dneh, ko se na različnih podlagah oblikujejo pogledi slovenskih volivcev na programske zaveze Vlade Republike Slovenije za naslednja štiri leta Zbor za republiko:
- izraža priznanje sedanji Vladi Janeza Janše za uspešno vodenje Republike Slovenije v preteklih štirih letih in za uspešno vodenje Evropske unije v prvi polovici letošnjega leta,
- ugotavlja da je bilo veliko javnih projektov aktualne Vlade v preteklem mandatu uspešno realiziranih,
- in da je precej dobro zastavljenih projektov ostalo še nedokončanih,

zato se zavzema, da dobi na podlagi letošnjih parlamentarnih volitev sedanji predsednik Vlade Janez Janša mandat za sestavo nove Vlade, ki bo nadaljevala in dokončala svojo sedanjo programsko zavezo

Za Zbor za republiko:
Peter Jambrek
predsednik Sveta Zbora za republiko

Objavljeno pod k, slovenija | | |