Iz nastopa Dimitrija Rupla na shodu Zbora za republiko.

Finska veleposlanica mi je danes popoldne povedala, da je že poleti vedela, da na finski TV pripravljajo oddajo o Patriji in o podkupninah, vendar ni vedela, da obtožujejo predsednika slovenske vlade. Vedela pa je, da bojo oddajo predvajali septembra in zdaj ugotavlja, da je šlo za oddajo, ki je bila namenjena slovenskim volitvam.

Da je soprog finske veleposlanice Birgitte Stenius-Mladenov predstavnik oziroma direktor Patrie v Sloveniji, Rupel očitno ni omenil. Nič nenavadnega, kajti dejstvo, da se soprog veleposlanice pojavlja v tej vlogi, se Ruplu tudi maja ni zdelo nič posebnega.

Zunanji minister Dimitrij Rupel je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bi lahko šlo v primeru Andreyja Mladenova za konflikt interesov, ker je Mladenov predstavnik Patrie v Sloveniji, hkrati pa soprog finske veleposlanice. Rupel se, kot je odgovoril, v sodne in tožbene zadeve “ne bi vtikal”.
Po Ruplovem prepričanju je sicer Mladenov državljan Evropske unije, zato se lahko zaposli kjerkoli v uniji, torej tudi v Sloveniji, za to pa ne potrebuje nobenega dovoljenja. “Edini problem, ki bi lahko bil, je, da je bil v začetku v Sloveniji prijavljen kot del diplomatskega personala, vendar je to rešeno, saj se je Finska z noto maja 2007 odpovedala imunitetam in privilegijem v zvezi z njegovo zaposlitvijo,” je dejal Rupel.
Na vprašanje, ali bi bilo lahko njegovo delo vseeno sporno, saj je že pred tem opravil določena lobiranja, je minister odgovoril, da “smo tukaj na zelo spornem terenu morale”, kar pa ni področje, s katerim bi se ukvarjalo zunanje ministrstvo. “Prepričan sem, da so ljudje, kot je Mladenov, zelo skrbno preučili svoje pravice in dolžnosti ter da bodo že rešili probleme, če ti so,” je dejal minister.

Je pa nenavadno (in netaktno), da zunanji minister v vlogi državljana na predvolilnem shodu republikancev razlaga podrobnosti pogovora s finsko veleposlanico in jo z navajanjem njene ocene, da je bila oddaja finske televizije namenjena slovenskim volitvam, spravlja v neroden položaj. Če je gospa Mladenov res rekla, kar pravi Rupel, obstaja precejšnja verjetnost, da na finskem zunanjem ministrstvu nad tem ne bodo navdušeni, če ni rekla (točno tako) oziroma ni previdevala, da bodo njene besede postale javne, pa nad Ruplovim citiranjem ne bodo mogli biti navdušeni niti ona niti finsko zunanje ministrstvo. Slovenija pa, hm, kakšne posebne koristi od te poteze zunanjega ministra v vlogi državljana na predvolilnem shodu v nobenem primeru ne bo imela. Morda pa kaj škode.

Sploh je Ruplov včerajšnji nastop tudi zaradi številnih duhovitih primerjav, iz katerih je razvidno, kako izboren literat je zunanji minister, izjemno dragocen:

1. Na začetku imam dve vprašanji in en odgovor.
2. Prvo vprašanje: V čem je glavni problem rusko-gruzijske vojne?
3. Drugo vprašanje: V čem je bil glavni problem slovenske politike, zaradi katerega je pred štirimi leti nastal Zbor za republiko?
4. En odgovor: nesorazmerna uporaba moči. V primeru Gruzije pretirana uporaba sile s strani Rusije, v slovenskem primeru nesorazmeren, nespodobno velik pritisk združenih sil nekdanje Ropove vlade in globoke države, tj. neuradnih, vendar vplivnih omrežij gospodarske in politične moči.
/…/
8. Pred štirimi leti me je tedanji predsednik vlade Anton Rop na pobudo Foruma 21 odstavil s položaja zunanjega ministra, ker sem se udeležil Zbora za republiko. V ozadju je bilo še marsikaj, predvsem moje angažiranje za vključitev Slovenije v NATO. Nekaj je znano, nekaj še ne. Ker ni najbolj prijetno govoriti o sebi in o svojih problemih, sem bil doslej precej redkobeseden o procesu, ki me je leta 2003 doletel v zvezi z »diplomatsko akademijo«. Ta proces je takrat vodil »direktor vladnega urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko«, ki je razširjal govorico, da me lahko doleti kazen 8 let zapora. Kot je znano, sem – zaradi domneve, da se želim angažirati za ustanovitev diplomatske akademije - moral pred sodišče, ki je po nekaj mesecih razsodilo, da sem nedolžen. Rop se je takrat vedel, kot da s to afero nima nič, čeprav sta jo vodila vladna pooblaščenca Boštjan Penko in Zdenka Cerar. Rop mi je celo čestital za oprostilno sodbo. Celo verjel sem mu, dokler se nisem srečal z globino takratne slovenske države. Po naključju sem namreč vstopil v pisarno Ropove sodelavke, kjer sta se prijateljsko pogovarjala Rop in Penko. To ni bil noben prisluh ali privid, to sem videl na lastne oči. Globoka država deluje onstran pravne države!
9. Uspeh Zbora za republiko je bil svojevrstna – skromna – ponovitev situacije iz leta 1990, ko je 90% Slovencev stopilo na stran Demosa in takratne slovenske vlade, in leta 1991, ko je mednarodna skupnost stopila na stran majhne Slovenije proti jugoslovanski vojski in Miloševićevemu režimu.
/…/
21. Najbolj nespodobno pa je ustvariti lažno podobo o svojih tekmecih, jo izvoziti v neko tujo deželo, nato pa jo uvoziti kot resnico, ki so jo izrekli nepristranski ljudje iz tujine. Na primer izvoziti na Finsko laž o podkupninah slovenskemu predsedniku vlade v zvezi z vojaškimi nabavami, nakar se ta laž pojavlja v Sloveniji kot objektivna resnica tujega neodvisnega poročevalca.

Objavljeno pod k, slovenija | | |