Plače so lani v EU realno najbolj padle v Sloveniji
darja, sreda, 27. avgust 2008Realne plače so se lani v EU in na Norveškem povečale za 2,3 odstotka, kar je manj kot leta 2006, ko so narasle za 2,7 odstotka, ugotavlja Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). S socialnim dialogom dogovorjena rast plač se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 povečala s 5,6 na 7 odstotkov, a zaposleni so zaradi inflacije kljub temu lani realno dobili nižje plače kot predlani. Za Slovenijo poročilo ugotavlja, da so se plače v skladu s koletivnimi pogodbami v letu 2006 nominalno povečale za 2,4 odstotka, v letu 2007 pa za 2,2 odstotka, če pa upoštevamo inflacijo, so se v letu 2006 realno znižale za 0,6 odstotka in v letu 2007 kar za 3,5 odstotka, kar je največ v vsej EU.
Nominalna rast plač v skladu s kolektivnimi pogodbami
Vir: EIRO
Realna rast plač
Vir: EIRO
Avtorji analize ugotavljajo, da ima kolektivno dogovarjanje pri oblikovanju plač na ravni posameznih sektorjev pomembno vlogo v Avstriji, na Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, Portugalskem, Slovaškem, v Sloveniji in na Švedskem. V letu 2006 so se plače nominalno najbolj povečale v Latviji - za 23 odstotkov - in najmanj v Nemčiji - za 1,5 odstotka. V letu 2007 je bil razpon večji, saj so v Latviji porasle za 32,3 odstotka, v Franciji pa za 1,7 odstotka.
Within the overall EU27 figures, major differences can be identified in terms of both pay trends and the level of pay increases, with a large and widening gap emerging between the 15 pre-2004 Member States (EU15) and the NMS. In the former EU15, the average increase in 2006 stood at only 2.9%, rising to 3.1% in 2007 (the addition of Norway increased the figure by 0.1 percentage points in 2006 and 0.2 points in 2007). Pay increases in the EU15 are thus running at much lower levels than in the EU as a whole, and the upward trend from 2006 to 2007 was only slight. The figure for the eurozone (including Slovenia from 2007) was slightly above the EU15 rate in 2006 and slightly below that rate in 2007, falling marginally from 2006 to 2007 – the eurozone represents the subset of Member States that have adopted the euro.
The average rate of increase is considerably higher in the NMS and the upward trend much more pronounced. In the NMS10 that joined the EU on 1 May 2004, the average increase was 8.5% in 2006, rising to 10.5% in 2007, while in all the NMS12, the respective figures are 9% and 11.9%.
Comparing the former EU15 and the NMS, the overall picture is, as in the past few years, one of continuing moderation in wage bargaining in the EU15 (although with a slight upward tendency) and an upward trend from a comparatively high base in the NMS. The differential between the two groups is growing – average rises in the ‘new’ EU were 3.1 times higher than in the ‘old’ EU in 2006 and 3.8 times higher in 2007.
Realno, torej ob upoštevanju inflacije, so se v letu 2006 v Latviji plače povečale za 16,2 odstotka, kar je bilo največ v EU, na Madžarskem pa so padle za 1,4 odstotka. V letu 2007 so plače v Latviji realno porasle za 18,3 odstotka, največ pa so izgubili zaposleni v Sloveniji, saj so plače realno padle za 3,5 odstotka.
While the workers concerned received real pay increases in 2006 in all countries except Hungary, Slovenia and the UK, in 2007 inflation outstripped the nominal pay rise in 12 countries – Austria, Belgium, Slovenia, Cyprus, the Czech Republic, France, Germany, Hungary, Italy, Luxembourg, Malta and Spain (though here ‘wage revision’ clauses should make up the loss in purchasing power retrospectively for most workers covered by collective bargaining).
V letu 2006 so se plače realno povečale manj od povprečja v starih 15 članicah EU le v dveh novih članicah - v Sloveniji in na Madžarskem, v letu 2007 pa so se jima pridružili še Češka, Ciper in Malta. V obeh letih so plače najbolj porasle v baltiških državah, pa tudi v Romuniji in Bolgariji. Med starimi članicami sta imeli v letu 2006 nadpovprečno rast realnih plač Grčija in Švedska, v letu 2007 pa še Finska, Irska in Velika Britanija.
Avtorji analize ugotavljajo, da ima med 27 članicami EU in Norveško 20 držav bodisi z zakonom bodisi s kolektivno pogodbo določeno minimalno plačo. V EU 27 se je minimalna plača v letu 2006 v poprečju povečala za 6,2 odstotka, v letu 2007 pa za 8,1 odstotka. V Sloveniji je predlani porasla za 2 odstotka in lani za 3,2 odstotka.
Povprečna plača se je v letu 2006 najbolj, to je za 23 odstotkov, povečala v Latviji in najmanj, to je za 0,7 odstotka, v Nemčiji. Lani se je v Latviji povečala za 32,3 odstotka , na repu lestvice pa je bila z 0,7 odstotka Malta. V Sloveniji se je v letu 2006 povprečna plača povečala za 4,8 odstotka in v letu 2007 za 5,9 odstotka.
Rast povprečne plače v letih 2006 in 2007
Vir: EIRO
Objavljeno pod nt, gospodarstvo | 
| 
|
23 odzivov na “Plače so lani v EU realno najbolj padle v Sloveniji”
- 1 Pingback on avgust 27th, 2008 at 12:28
In ob vsem tem, mi ni jasno, kako je možno, da ima Slovenija takšne cene m2 stanovanja.
Kdo in s kakšno plačo jih kupuje?
Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki že sedaj komaj plačujejo drage kredite, za precenjena stanovanja?
S tem je ovržena še ena opozicijska demagogija, ki jo je Dušan Mramor večkrat ponavljal v medijih. Mramor je vladi očital preveliko poviševanje plač, kar je po njegovem prepričanju prilivalo bencin na ogenj inflacije.
Drugače povedano: še dobro, da v teh razmerah ni bil Mramor sooblikovalec vladne politike.
Kako je že Janša svetoval sindikatom? Naj stavkajo ob lepem vremenu. No, mislim, da bo “demonstracijo” (zadovoljstva Slovencev) dobil 21. septembra.
Ervinator pravi:
“”S tem je ovržena še ena opozicijska demagogija, ki jo je Dušan Mramor večkrat ponavljal v medijih. Mramor je vladi očital preveliko poviševanje plač, kar je po njegovem prepričanju prilivalo bencin na ogenj inflacije.
Drugače povedano: še dobro, da v teh razmerah ni bil Mramor sooblikovalec vladne politike.”"
———————————————————–
Čestitam,
pravkar ste si prislužili čisto desetko iz ekonomske teorije.
V vašem cenjenem komentarju ste obenem modro prikrili, katero stranko boste obkrožili na volitvah.
Jupi, hvala za rože. Če mi še zaupaš, katera stranka se ravna po Mramorjevih nasvetih, tiste zagotove ne bom volil.
@ervinator
Strašen ekonomski anal-itik. Boš razložil prosim kakšno je razmerje med nominalnim povišanjem plač, realno rastjo plač in inflacijo. Samo zate (da ne boš rabil hodit v srednjo ekonomsko): nominalne plače bi lahko povečevali v neskončnost, pa bi ob hitreje rastoči inflaciji (trenutno stanje) realne plače bile še vedno nižje. In kje je Mramor govoril, da ne smemo dvigovat realnih plač? Ponovna tvoja demagogija in ponovno blefiraš s kvazi-strokovnimi izjavami.
Antigona, o ekonomski teoriji midva ne bova teoretizirala, ker ne razumeš, kaj sem sploh napisal (podtikaš mi nekaj, česar nisem). Kaj je o višanju plač in vplivu na slovensko inflacijo povedal Mramor, pa si preberi tukaj: www.mladina.si/tednik/200805/c.....ursa_marn/
Saj ni kaj za teoretizirati. Občutek, da se vse težje prebijem do konca meseca (ki ga opažam na svojem tekočem računu), ne pomeni, da sem začel več trošiti, pač pa da kupna moč moje plače pada. No in na Razgledih zvem, da sem si sam kriv, saj se mi to ne bi zgodilo (vsaj ne v tako prepričljivi obliki), če bi bil na sabatični odsotnosti kjerkoli v Evropi.
Spoštovana darja!
Ker iz objavljenih treh diagramov ne da določiti za koliko so se izplačane plače v Sloveniji zmanjšali ali povečali, predlagam da skupaj s velikim finačnim strokovnjakom magistrom mednarodne gluposti Tonetom Ropom v duetu zapojeta: …lepo je biti g…gl…gl…gl…! Pri refrenu bi lahko vskočil še sopran finančne stroke M.M Cvikl!
Jožek, človeku, ki ga spoštuješ, ime pišeš z veliko začetnico. Lahko pričakujemo popravem te tipkarske napake?
Avtor ali avtorica posta se vendar imenuje darja, pisano z malo začetnico!
Osebne odločitve avtorjev poskušam pač spoštovati! Lp
O čem se pravzaprav pregovarjamo. In zakaj tako žolčen napad na avtorico, ki sploh ne komentira, pač pa zgolj povzema. Tokrat ne gre za objavo v slovenskih medijih, tudi ne gre za domnevna podtikanja opzicije, ki bi skušala očrniti dosežke sedanje vlade. Gre za verodostojno raziskavo evropske fundacije, ki ji še malo ni mar naših notranjih razprtij. Podatki so predvsem nastavili ogledalo nesposobnosti sedanje vlade, ki je ob prevzemu evra gradila svojo gospodarsko uspešnost na svetovni konjukturi in minulem delu prejšnjih vlad. Ko pa je zmanjkalo goriva, se je prikazala realnost gospodarske politike in političnega kadrovanja v slogu “saj ni važno kaj zna, važno, da je naš”. Gospodje, večina nas živi slabše. Za to je dovolj, da pogledaš cene izdelkov, ki jih mečemo v nakupovalne košarice. Kolikšen delež plače smo pred nekaj leti namenili za nakup in kolikšen delež danes. Razlika je očitna. Kljub priložnosti, ki bi jo kot majhna ekonomija ob ugodnih pogojih v naših največjih gospodarskih partnericah morali izkoristili, bomo naslednje obdobje recesije pričakali slabo pripravljeni in ne glede na to, kaj bo naredila prihodnja vlada, bomo verjetno še kar nekaj časa na poti navzdol. To ni izgovor za naslednjo vlado, je pa razlog za streznitev. Streznitev vseh, ki ste v mešanici neoliberalne gospodarske politike, revanšizma, nacionalizma in kleroliberalne filozofije razglašali sedanjo vlado za odrešiteljico Slovenstva. Za nekatere je bila res odrešiteljica. Odrešiteljica srednjemu razredu na poti v revščino, revnim bo odrešitev odrejena na drugem svetu, peščici pa se obeta “večna tlaka” pod bremeni bogato obložene mize, ki jih bo na račun vseh nas “bremenila” še v prihodnje rodove. Srednji vek je takoj za durmi turbo kapitalizma po slovensko.
Spoštovani Ervinator….
…prosim, še enkrat si preberite članek na povezavi, katero ste nam tako velikodušno posredovali.
In mogoče boste razumeli, da je prevelik pritisk na povpraševanje povzročen zaradi dviga plač, dejansko in realno zmanjšal plače.
Če bi vi in podobni razumeli opozorila navedena v vašem “referenčnem članku”, bi danes Slovenija imela majhno, a vendar realno rast plač, kljub inflacijskim pritiskom. Takšne inflacije pa — ZAGOTOVO — ne bi bilo.
(zaradi povečanega trošenja države in s tem povečanih navideznih prihodkov gospodinjstev se je dvignil pritisk na povpraševanje. To je povzročilo pritisk na inflacijo (V Sloveniji se je za največ odstotkov podražila hrana) to pa je povzročilo realno znižanje plač)
Eno pravilo je. Počasi se daleč pride. Tako pa tudi v ekonomiji. Če želiš danes vse, boš jutri plačal dvakrat.
Razlaga Dušana Mramorja, Mitje Gasparija in Bogomirja Kovača o fiskalnih razlogih inflacije so napačni. Ni res, da je za povečano slovensko inflacijo krivo povečano povpraševanje. Vsi novejši statistični izračuni to le potrjujejo.
Morda bi bilo še bolj kot politike na televizijsko soočenje povabiti dve nasprotni skupini ekonomistov. Za reševanje problemov je ključnega pomena pravilna diagnoza. Če politična stranka temelji svoj program na zgrešenih izhodiščih omenjenih ekonomistov, je naša skupna odgovornost na to opozoriti.
V Financah je bilo o lanski inflaciji že veliko napisanega, zato argumentov ne bom ponavljal. Navajam pa nekaj povezav za tiste, ki jih to vendarle zanima bolj kot pa pristranske interpretacije.
„Vlada bi prek fiskalne politike na strani povpraševanja lahko vplivala na skokovito rast cen hrane in prek nje na pospešitev celotne inflacije, če bi imeli v Sloveniji v drugi polovici minulega leta tudi pospešeno rast nominalnih plač v javnem sektorju in pokojnin. Enako pravilo velja za rast plač v gradbeništvu, ki se prek gradbene dejavnosti delno financira s proračunskimi izdatki za investicije in s posojili za avtocestno gradnjo. Vendar podatki iz grafa o medletnih nominalnih stopnjah rasti povprečnih neto plač v javnem sektorju in gradbeništvu ter pokojnin kažejo ravno nasprotno: v drugi polovici minulega leta so se nominalne povprečne neto plače v javnem sektorju in gradbeništvu medletno povečevale po padajoči stopnji, stopnja rasti nominalnih neto pokojnin pa se od maja ni spremenila.”
„Evropska komisija je v oceni slovenskega programa stabilnosti (On the updated stability program of Slovenija, 2007-2010) glede inflacije v letu 2007 zapisala dve razsodbi. Prvič: opazen skok lanske inflacije je predvsem posledica gibanja cen na svetovnih blagovnih trgih v povezavi s pomanjkanjem konkurence v nekaterih domačih panogah. In drugič: fiskalna politika ni pripomogla k lanski višji inflaciji.”
www.finance.si/201144
www.finance.si/203888
www.finance.si/204433
www.finance.si/205190
www.finance.si/207792
igorm!
Ker avtorica darja v svojem postu baje nič ne komentira in objavlja samo izsledke verodostojne evropske raziskave o padanju ali naraščanju plač v Evropi, je zanimivo, da podatki, ki jih objavlja ne povedo nič, ker so namerno ali nenamerno nepopolni in jih ne moremo uporabiti za ugotavljanje ali so tvoji občutki o tvojem slabšem življenju resnični ali ideološko pogojeni.
Objaviti le nekaj podatkov, brez bistvenega podatka, ki pokaže ali so se izplačane plače v Sloveniji relativno povišale ali pomanjšanje, pa zamolčati, pomeni pač običajno umazano propagandno manipulacijo. Če komentarja ni sestavila darja, pa je to storil tisti od katerega je post prepisala.
Mramorja, Gasparija in B. Kovača sesuje že samo dejstvo, da so najprej šle cene gor, potem pa šele plače.
ko pametni obmolknejo:
Tako še enkrat objavljamo seznam prevzemov, ki ga je maja izdelal kolega Janez Tomažič. Dodajmo, da se Pahorjeve in Tomažičeve številke popolnoma ujemajo. 24 prevzemov v času te vlade in dva v času prejšnje. Sodeč po podatkih iz tabele, resnice ni govoril niti Janša; trdil je namreč, da je bilo v mandatu prejšnje vlade prevzemov bistveno več, v mandatu te vlade pa, da jih je bilo izvedenih zgolj šest.
vir. http://www.finance.si
baje je največje zlo v politiki lažnivec (no more taxis sindrom)
Seveda dragi james!
Janez Janša je tajni član Forumu 21! Šef komunističnih velekapitalistov Milan Kučan ga je skrivoma kooptiral v forum in zdaj JJ ilegalno deluje, da bi čimbolj povečal število rdečih tajkunov. A ne!
Ker so pač vsi “levičarji” totalno obsedeni z Marxovim Kapitalom, se vsi zagrizeno lakomno in brezkompromisno in fanatično bojujejo za privatno lastnino rdečih tajkunov, ki jo upravlja, kakor je to 60 let vedno počela, komunistična partija, pardon samo nekaj prvih na nomenklaturnem seznamu privilegijev, kjer prav gotovo ni Boruta Pahorja.
Pa zakaj? Zato, da lahko privatni kapital tajkunov uporablja partija za borbo proti JJ. Npr. uporablja kruh kot politično orožje, v škodo revežev se razume, za dvigovanje inflacije.
v Sloveniji.
Kolikor je meni znano, je bilo pod predhodnimi vladami več kot tisoč divjih lastninjen ali prevzemov.
Jožek, kateri bistveni podatek pa po tvojem manjka? Daj no, primerjalna lestvica držav o povprečni rasti in povprečni rasti z upoštevanjem inflacije pri posamezni preučevani enoti je več kot zgovorna. To je tako, kot da bi pri teku na 100m iskali izgovor zakaj je naš čas najslabši. Ja, zato vendar, ker smo najpočasnejši. Ne?
Drugo pa je, ali je za to kriv trener, poškodba, vreme,…
Podobno je pri številu prevzemov. JJ pač ne govori resnice. Ni prvič in tudi ne zadnjič. Žal pa Pahor in ostali niso bili pripravljeni in mu s podatki niso na licu mesta pokazali, da nima prav. Kadar so JJ in njegovi v stiski, se vedno kje pojavijo teorije zarote. Mar je bil njegov sestanek s Šrotom, Bavčarjem in Gantarjem (ki je menda nanj zamudil) tudi del zarote kakega foruma? Je pač poskušal prevzeti nadzor nad kapitalom, pa se mu je malo sfižilo. Ti gospodje pač igrajo na denar bolje kot na ideologijo. Za JJ pa tudi ni skrbeti. Primanjkljaj v strankini blagajni je pač napolnil na področju, ki ga najbolj pozna, se pravi v orožarskih poslih. Domovina “Patria” je radodarna.
Dragi Igorm!
Podatek o rasti ali padanjem plač v Sloveniji s katerim manipulira darja je, da so se realne plače v Sloveniji v letu znižale za -3,5%, največ v Evropi!
Iz drugega diagrama lahko preberemo, da so se kolektivno dogovorjene plače v letu 2007 proti letu 2006 korigirane z inflacijo znižale za -3,5%.
Na tretjem diagramu pa preberemo, da so se povprečne izplačane plače v letu 2007 povečale za 5,9% proti letu 2006.
Vprašanje se glasi: za koliko so se povprečne izplačane plače v Sloveniji leta 2007 pomanjšale ali povečale, če te plače korigiramo z vplivom inflacije?
Odgovor prepuščam darji ali igormu!
Jožek, gre za dve kategoriji. Povprečna rast plač po kolektivni pogodbi, kjer je bil realen padec 3,5% (ob upoštevanju inflacije) in pa povprečna rast vseh plač, kjer je brez upoštevanja inflacije rast 5,9%, če pa upoštevaš inflacijo (česar ni v grafu) pa je rast okoli ničle.
Tudi razlika v rasti med plačami po kolektivni pogodbi in vsemi plačami je zelo zgovorna. Še posebej, ker je število plač po kolektivni pogodbi bistveno večje, pa kljub temu rast ostalih plač prispeva zelo veliko k skupnemu povprečju. Torej so ostale plače rastle izjemno veliko. Če primerjaš te podatke pri nekaterih drugih državah boš opazil, da je vpliv ostalih plač bistveno manjši ali pa je celo negativen (npr Nemčija, Avstrija, Belgija,..).
Kolektivno dogovorjena plača še ni plača.