Prav veliko manevrskega prostora voditelji članic EU ne bodo imeli na izrednem vrhu EU, ki ga je za ponedeljek sklical francoski predsednik Nicolas Sarkozy kot predsedujoči svetu EU. Čeprav oskrba z nafto in plinom uradno ni del zunanje politike med EU in Rusijo, si članice EU preprosto ne morejo privoščiti večjega pritiska na Kremelj, če želijo svojim državljanom v prihodnjih mesecih zagotoviti dovolj nafte in plina. Kako ranljiva je EU, je v začetku leta 2006 pokazala ukrajinska kriza, ko so Rusi zaprli plinovod, prek katerega plin transportirajo v EU, lani pa še beloruska kriza, ko so zaprli naftovod za transport nafte v EU. Francozi so zaradi tega že takoj zavrnili možnost, da bi EU proti Rusiji uvedla sankcije, jasno so povedali, da si ne želijo poslabšanja odnosov z Rusijo.

ZDA pa so z gospodarskega stališča od Rusije odvisne predvsem prek državnih premoženjskih skladov. Daniel Dăianu, nekdanji romunski finančni minister in zdaj poslanec evropskega parlamenta, pravi, da utegnejo imeti ti skladi vse večji vpliv na mednarodno politiko. Kitajske devizne rezerve so recimo konec leta 2007 znašale več kot 1,4 bilijona dolarjev, ruske so presegle 400 milijard dolarjev in obe imata velike državne premoženjske sklade. Največje banke, to so Citigroup, Morgan Stanley, Merrill Lynch in UBS, ki so po odpisih slabih naložb zaradi ameriške finančne krize potrebovale svež denar, so tem skladom prodale premoženje in od njih dobile denar za zagotovitev likvidnosti.

Objavljeno pod k, svet | | |