Arhitektonski kaos ob obali in naravne lepote v notranjosti sta glavni značilnosti Črne gore. Na obali so s stihijsko gradnjo, to velja zlasti za Budvo, že ustvarili razmere, v katerih ni prijetno počitnikovati. V zadnjem času so postavili nešteto novih hotelov, infrastruktura pa je še zmeraj enaka kot pred 18 leti, zato primanjkuje vode - iz pip ponekod teče slana voda -, premalo je parkirnih mest - gosti naj se znajdejo, kakor vedo in znajo, odgovarjajo hotelirji -, ni več sprehajalnih poti. Budva je postala destinacija zgolj za tiste, ki pridejo na morje zaradi nočnega življenja, pa tudi cene so tam zelo poskočile. Za kavo je treba odšteti okrog 3 evre, v notranjosti jo postrežejo tudi za 0,5 evra, pivo je v Budvi prav tako okrog 3 evre, v notranjosti ga je mogoče dobiti tudi za 1,20 evra.

Kraje ob črnogorski obali so si razdelile posamezne države. Od Budve do Petrovca je območje, ki ga imajo Rusi, ki stare objekte in hotele preprosto porušijo in na hitro brez kakršnega koli arhitektonskega in urbanističnega načrta postavljajo nove. Okolica Herceg Novega je predel, kjer so madžarski Židi, premožni Angleži in Irci si gradijo vile na območju Perasta, ki si ga je za svojo vilo izbral tudi Goran Bregović, razlaga vodnik in solastnik mariborske agencije Balkanika Renato Ribič. “Črna gora je bila na področju turizma na vrhu v nekdanji Jugoslaviji, to so zdaj z divjo gradnjo in brezglavo privatizacijo pokvarili. Namesto razvoj in kakovost ponudbe, ljudi, ki to počnejo in dopuščajo, zanimajo le materialne koristi,” ugotavlja mariborski vodnik.

Enako se dogaja na Žabljaku, ki je najvišje ležeče mesto na Balkanu (1450 metrov). Samo do septembra lani je po besedah Zorana Vojinovića - Šace, planinskega vodnika in vodje gorske reševalne službe, zraslo okrog 700 novih objektov različnih oblik in velikosti, pa tudi iz različnih materialov. Vikendaši hitijo z gradnjo, dokler ni zazidalnega načrta. Tega na občini sicer obljubljajo še letos, vendar pa je njegovo sprejetje z ustrezno denarno spodbudo mogoče še precej zavleči. Gradnja cest, vodovoda, elektroenergetskega omrežja temu ne sledi.

Črne gradnje v Žabljaku

Vojinović pravi, da nove objekte v glavnem gradijo delavci iz Makedonije in Srbije, ki so zadovoljni z 20 do 25 evri plačila na roko na dan, prenočišče in hrano imajo tudi zagotovljeno. Črnogorci za enako delo zahtevajo vsaj 50 evrov na dan. “Tako rekoč vsakdo, ki proda zemljišče ali nepremičnino, si najprej kupi džipa, s katerim pokaže, da je nekaj prodal,” pripoveduje Šaca. Nasploh Črnogorci denar, ki ga dobijo s prodajo nepremičnin, lahkoverno zapravljajo, zaradi tega narašča število bankrotov, pa tudi samomorov.

Število prebivalcev občine Žabljak se zmanjšuje. Včasih je v občini živelo 12 tisoč ljudi, zdaj jih je med 6 in 7 tisoč, od tega okrog 3000 v samem mestu. V zadnjih desetih letih se niti en prebivalec te najmanjše občine v Črni gori, ki je odšel študirat, ni vrnil v Žabljak, ugotavlja umetnik in turistični vodnik Mićo Žarkov Blagojević. Njegov oče je bil kmet, ki je prodajal konje vojski, da ga je lahko poslal na šolanje v Marseille. Žal njegovih sporočil o pomenu ohranitve tradicije in identitete Žabljaka, o pomenu izobrazbe, o vrednotah, zgodovinskem pomenu dogodkov, večina sokrajanov, pa tudi drugih, ne razume.

Žabljak na leto obišče med 30 in 40 tisoč turistov na leto, največ jih pritegneta kanjon reke Tare in planinarjenje, ugotavlja Zoran Vojinovič - Šaca. Durmitor je po besedah vodnika agencije Balkanika Ribiča najbolje urejen in čist nacionalni park v Črni gori. Da so ob poteh informacijske table in poti večinoma označene, smo se lahko prepričali tudi sami.

Škrčko jezero v pogorju Durmitor

Zobci v pogorju Durmitor

Ledena jama v pogorju Durmitor

V turistično mesto se naglo spreminja tudi Kolašin, kjer hitijo graditi smučarski center Bjelasica. Turistične objekte in počitniške hiše tam gradijo večinoma v alpskem slogu.

Novogradnje v Kolašinu

Najboljši hotel v Kolašinu je v lasti Angležev

Če se obiskovalcu tam slučajno pokvari fotoaparat, zaman išče trgovino, kjer bi si lahko kupil novega. V Črni gori takšno blago še zmeraj prodajajo po garažah. Domačin, h kateremu me je po nov aparat napotila ena od prodajalk v živilski trgovini, mi je v svoji garaži med škatlami z različnim tehničnim blagom pokazal 400 kilogramov težko skalo v obliki misleca. Našel jo je na eni od okoliških gora. Ponosno mi je povedal, da je naročil rovokapača, da so ga izkopali in mu ga pripeljali domov.

Objavljeno pod življenje s slogom, svet | | |