Soočenje Janša - Pahor: revija zamujenih priložnosti
vojko, četrtek, 21. avgust 2008Osebno so mi politiki brez kravate sicer všeč, a le, če nimajo srajce in suknjiča. Če ju imajo, namesto kravate pa odpet zgornji gumb srajce, imam občutek, da se med sproščenim in ‘uradnim’ slogom ne morejo odločiti. In če mi to sporočajo med nastopom, s katerim poskušajo prepričati še neopredeljene volivce, da so najboljša izbira, potem pač dvomim, da se bodo znali in mogli odločiti v bistveno pomembnejših zadevah. Borut Pahor je tako ‘vizualno’ izgubil sinočnje prvo predvolilno televizijsko soočenje (na nacionalki) z Janezom Janšo in s podobo sam spomnil na najbolj pogost očitek na svoj račun: da ne ve, komu bi bil rad bolj všeč. Na drugi strani je brezhibno opravljeni Janša z izbranimi privrženci neposredno za seboj (v kotu kamere) dal jasno vedeti, kdo so volivci, na katere računa. Med glavnima tekmecema pa je bila voditeljica Lidija Hren v obleki, ‘umetelni’, kot so bila njena vprašanja.
Če vzamem vse skupaj kot predpremiero za izbrano občinstvo, ki naj bi s svojim odzivom pomagalo nastopajočim v nadaljevanju prikriti slabosti in poudariti vrline, potem bi tvegal trditev, da imajo v volilnih štabih obeh tekmecev še veliko dela. Tudi v Janševem, čeprav je ta sinoči (spet) uspešno vsilil zamenjavo pozicij in Pahorja potisnil v obrambo ‘na njegovi polovici igrišča’. Ker taktiko, s katero se iz predsednika vlade prelevi v ‘vodjo opozicije’ in neredko že kar žrtev (’sil iz ozadja’) Janša uporablja že ves mandat, bi bil Pahor lahko nanjo bistveno bolje pripravljen.
Kolikor je bila doslej uspešna, je namreč ta taktika zaradi svoje predvidljivosti tudi ranljiva: ko Janša volivcem vbija v glavo, ‘da ni vedel, ker niso delovali regulatorni mehanizmi, ki jih je nastavila prejšnja vlada’, ga je treba samo vprašati, zakaj ga to nedelovanje ni motilo leta 2005, ko je varuh konkurence odobril prevzem Uniona in ko so (in še prej) mediji o neutemeljenosti takšne odločitve (in parkiriščih Pivovarne Laško) izdatno poročali; ko Janša drugič ali tretjič ponovi izjavo nekdanje generalne državne tožilke, češ da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje …, ga je pač treba vprašati, zakaj ne navede celotne izjave (… če je kot kaznivo dejanje ne opredeljuje zakon); ko Janša trdi, da mu je Sova prisluškovala protizakonito, ga je treba vprašati, zakaj vlada po vsem cirkusu okrog agencije ni predlagala spremembe 21. člena zakona o Sovi, ki ga pravniki tako različno razlagajo, da je že zato sporen.
Janša je bil sinoči tako predvidljivo ‘dober’, Pahor pa na drugi strani predvidljivo ‘vljuden’, celo tolikanj, da je Janšo, v tem primeru ‘zgolj’ političnega tekmeca, ves čas nagovarjal z gospodom predsednikom vlade. S tem je po eni strani sicer poskušal Janšo postaviti v vlogo, ki se ji je ta v glavnem odrekal, po drugi strani pa je sam sebe omejeval. A da noče biti ‘napadalen’, je Pahor izjavil dovoljkrat, zato česa drugega ni bilo pričakovati. Ko je tu in tam vendarle izkoristil žoge, ki so mu priletele na volej (’lepljivi prsti’, ‘pa smo pri delitvi na vaše in naše’, ‘ne komentiram medijev in ne imenujem kriminalcev’ …), pa je hkrati na drugi strani samega sebe prevečkrat tudi neprijetno presenetil (’uradni obisk’, ‘če so moji podatki točni’ …). Preveč gladko Pahorju torej nista šla od rok niti obramba niti redki hitri protinapadi.
Bistvo takšnih televizijskih soočenj je seveda spretnost ’spraviti skozi’ svoja sporočila ne glede na vprašanja in tekmeca. Tu ne gre za ‘napadalnost’ na tisti ravni, ki jo Pahor odklanja, pač pa za izkoriščanje ’slabosti’ nasprotnika. Janša je bil v tem pogledu neusmiljen in je Pahorja (zlasti pri ekonomskih zadevah) večkrat spravil v neugoden položaj (’če bi bil zloben, bi vas sedaj vprašal, kaj je proticiklični, ampak bom sam razložil’, ‘zdravstvena blagajna ni proračun, čakalne dobe pa so se skrajšale’ …), medtem ko Pahor očitno nima nikogar, ki bi mu znal inflacijske odstotke spremeniti v kilograme kruha ob začetku in koncu mandata ali kaj podobnega, s čimer bi mu prihranil navajanje odstotkov o inflaciji in nepravični delitvi gospodarske rasti.
Današnji pregled tiska in spleta (vključno s sinočnjimi Odmevi) kaže, da so ocene sinočnjega soočenja na moč različne: od 1 proti 0 za Pahorja do 5 proti 1 za Janšo. Sam bi dejal, da je bila to revija zamujenih priložnosti v prijazno počasnem ritmu, ki marsikateremu še neopredeljenemu volivcu ni olajšala odločitve. Prej nasprotno, pri čemer je Janša izrecno odprl prostor NSi in omalovaževal SLS, Pahor pa je s svojim nastopom pustil veliko prostora za Zares in LDS.
Razmišljanja Vojka so v mnogočem točna. Zlasti glede analize položaja, da se je Janša spretno premestil v pozicijo “opozicije” in da se je Pahor pustil poriniti v obrambo. Konsezualnost in inkluzivnost v predvolilnih soočenjih “na štiri oči” prej škodijo kot koristijo saj v javnostri zameglijo razlike. Pahorjeva osnovna napaka in pomanjkljivost je, da ni znal (in ne zna?) za volilvce jasno ter nedvoumno prikazati (potencirati) ter poentirati na tem kje so med njim (SD) in Janšo (SDS) razlike. Pripomba, ugotovitev o obleki in odprti srajci je duhovita in točna. Včerajšnje (v torek posneto) soočenje ni bilo kramljanje na pikniku niti obisk pri Hribarju. Kravata ni potrebna a srajca bi morala biti zaprta. Kar zadeva konkretnosti samo dve povezani s Hrvaško. Prvič, podpora vstopu HR je smiselna a napačno obrazložena. Položaj HR ni enak položaju ob vstopu SLO, ki je vstopala kot nova članica z nepotrjeno mejo s sosedo, ki NI bila članica EU. HR bo vstopila v EU ne samo z nepotrjeno mejo s sosedami, ki še ne bodo v EU (BiH, Srbija, Črna gora)ampak s sosedoma (predvsem SLO a tudi IT, na morju!), ki je ŽE v EU. To pomeni imeti v EU članici (HR - SLO) z odprtim mejnim problemom. To pa je že možnost za nov problem, predvsem pa bistvena razlika. Napaka Pahorja. Drugič, glede ugotovitev komisije o pogovorih Janša - Sanader bi Pahor pač moral reči (ob upoštevanju, da ni želel odpirati problema, ki ima mednarodne razsežnosti in to ne samo do HR ampak tudi do Nemčije), da so nekateri člani komisije (npr. predsednik Gantar, pa Kumer, član komisije in SD!), da o “dogovorih ni dokazov, so pa bili pogovori o incidentih.” Ta definicija je veliko bližja resnici in zadeve mnogo bolj relativizira v smislu realnosti.
Meni pa se zdi, da je Janša sprejel Pahorjevo visoko spoštovanje, saj je Janša o sebi kot predsedniku vlade govoril v tretji osebi.
Pahor ima problem, ker želi z evropsko, svetovljansko držo voditi stranko, polno demagoških skrajnežev. Usklajevati mora slabe nasvete od znotraj (SD) in pritiske od zunaj (Zares).
pod reflektorji je tako neznosno vroče, da že na vodi kuhani riž povzroči potenje,.. in odpeta srajca je samo izkušnja, da nisi preznojen,..
drugače pa so predhovniki že povzeli.
prava poslastica bi bila janša : golobič. sprožila bi juriš janševih jurišnikov, gnev pri njegovih nasprotnikih,.. ne sicer toliko ekonomije, zato pa ljudem v zabavo in razmislek. upam, da iz tega kaj bo.
sam pač ne mislim, da bi Pahor bil pravi nasprotnik - on je zmeraj tukaj nekje. soočenje je super, če so stališča jasna in nasprotna - pa naj pretehta argument.
zamujena je bila priložnost, ker tekmeca nista bila prava.
moje mnenje seveda.
“Pahor ima problem, ker želi z evropsko, svetovljansko držo voditi stranko, polno demagoških skrajnežev. Usklajevati mora slabe nasvete od znotraj (SD) in pritiske od zunaj (Zares).”
Ta problem ima po mojem celotna “metro” koalicija. Kresalova ima prisiljeno obnašanje in ne deluje kredibilno, povrhu pa ima kot “voditeljica” še sugar daddy-ja, kar večino ljudi odbije.
Golobič pa je otrok šole komunikacije Bojana Požarja in preprosto ne zna parirati sogovorniku v resnih debatah, kjer ni govora o “drugačnih politikah”, “drugačnih načinih”, “novi poti”, “janši, ki je grd”, “blaženemu Drnovšku”, “grozni GMO” in “sovražnim govornikom”, ampak o konkretnih in bistvenih zadevah.
Levica trenutno nima odgovora na Janeza Janšo. Pahor je najboljši približek, ki pa preočitno igra na lastno osebnost, izumetničeno do perfekcije in preveč zanemarja vsebino.
Kdor hoče spremembe, naj voli Golobiča. Janša se z njim ne upa soočiti, rad pa se sladkobno pomenkuje s Pahorjem. Me pa je presenetilo, kako malo pojma ima Pahor o ekonomskih zadevah, res je deloval kot nek slabo napiflan FDVjevec, ko se je sršil z neko statistiko. Golobič bi tukaj Janšo povozil, če pa bi premier še kaj sikal, bi ga deklasiral s kako intelektualistično šalo. Zato Janša beži od Golobiča.
Kje na svetu si pa še videl, da bi se premier na prvem prevolilnem soočenju spopadel s predsednikom stranke, ki obstaja dobre pol leta in ji javnomnenjske raziskave dajejo nek drobiž procentov?
Ne se trudit z svetovanjem eno je jasno G.J ne bo več premier.
Don`t argue with a groupie
Ok, mene osebno odsotnost kravate sploh ne moti - nasprotno, bolj mi je všeč da nekdo ne nosi kravate (tudi sam je ne maram), saj s tem daje vtis sproščenosti in odprtosti. Seveda pa je to odvisno od vsakega človeka posebej, mogoče pa nekaj pomeni tudi medgeneracijska razlika. Starejši volivci najbrž raje vidijo, da politik nosi kravato, medtem ko je pri mlajših ravno obratno.
Toliko o kravati, glede na to da ji je bil posvečen cel prvi odstavek
(ampak nisem 
)
P.S. (malo za šalo): Če bi bil nacionalist bi se obregnil ob dejstvo, da je kravata izum Hrvatov hehe
Uh, upam, da kravate ne bodo jeziček na volilni tehtnici. Po soočenju pa sem so dokončno prepričal, da bodo volitve izbira manj slabe opcije med slabimi.
Tudi jaz ne razumem, zakaj bi Golobiču izkazal to čast in zakaj potem ne naprimer tudi Saši Pečetu in Darku Kranjcu? Golobič ima tako ali tako v propagandističnih glasilih kolerične levice - Delu, Dnevniku, Večeru, Mladini in Magu - čisto dovolj kritja. Ni tedna, ko ne bi objavili velikega piarovskega intervjuja z njim. Nobene potrebe ni, da premijer sodeluje pri tej šaradi.
Tomaž, ne gre za to ali je GG ali pa Peče dovolj “na nivoju”, da parira JJ-ju. Zame je predvolilna kampanija predstavitev vseh! strank, njihovih vodij, predvsem pa programov,…seveda, pa bi bilo dobro, da bi se kandidati tudi javno zavezali, da jim bodo, v primeru izvolitve tudi sledili in jih realizirali, v nasprotem primeru odstopijo sami,…pač moje mnenje in pobožna želja
@ TŠtih
no, še veliko huje je - tvoj (če je to še po izgonu muze) Reporter mu redno posveča cele številke. Sploh si pa ti s svojimi bolestnimi ervinatorskimi pretiravanji golobičev največji promotor. Morda je tudi tu on v resnici zadaj…
Ervinator in jaz pripadava različnim političnim opcijam; toda v krču vzorca “kdor ni z nami je proti nam” je to težko razumeti - tragikomično pa je, da to še najtežje razume tisti del, ki se je deklarativno rojeval kot nekakšno “nadblokovsko gibanje” (žnjta pot), danes pa (potem ko je prevaral celo Slovenijo s svojo “novostjo” in “drugačnostjo”) podpisuje izključevalne deklaracije o “nesodelovanju z enim blokom”.
To deklarativno nadblokovstvo smo nekateri že na začetku prepoznali kot prazno retoriko ali pa naivno in neresno politično oceno sanja - karkoli že svojemu idolu raje pripišeš? To nima veze z mojimi političnimi preferencami in tvojemu mnenju o domnevni pripadnosti mene enim ali drugim - takšna je realnost; tako so se zadeve pač razpletle.
Žalostno. A Pahor bo predsednik vlade samo zato, ker slovenci ne bodo hoteli Janše v drugem mandatu.
Levici NI potrebno ponuditi niti pol sposobnega protikandidata, saj si je J.J. že sam nakopal dovolj sovražnikov v svojem mandatu.
Res škoda.