Prebivalcem vasi vzdolž stare magistralke od Beltincev do Lendave včerajšnje odprtje hitre ceste vsekakor iskreno privoščim. Tudi Gornjeradgončanom in vsem drugim od Lenarta do Vučje vasi, ki jih bo nova cesta predvidoma oktobra odrešila večnih vibracij, hrupa, smradu …, skratka priklopniških in vlačilskih konvojev. In zdaj pride ampak …, ampak počasi bi rad vedel - kdaj pa naj to vprašam, če ne zdaj, pred volitvami - kdaj se bo kdo vsaj pol toliko kot s šentviškim ometom in luknjo v Markovec začel ukvarjati z železnicami. Sem ondan spet čakal nekoga tri četrt ure preveč glede na vozni red, tri četrt ure na slabe štiri ure previdene vožnje na relaciji, kjer bi smelo potovanje trajati največ dve uri.

Odkar je ‘propadel’ še vedno ne povsem pojasnjeni projekt vstopa Deutsche Bahn v slovensko logistično-transportno verigo (Luka Koper-SŽ-Intereuropa) te teme nihče ne omenja več. Poleg izmikajočih izjav in vtisa o nespretnem kramarjenju mi je ostala v glavi predvsem številka - devet milijard evrov - kolikor bi menda zahtevala temeljita posodobitev železniškega omrežja. Potrebna, da bi železniški transport (blaga) lahko konkuriral cestnemu s hitrostjo in ceno; okoljsko je že tako konkurenčnejši, toda okolje (še vedno) nima (realne) cene.

Khm, pa jo ima vsaj cestni transport? Po podatkih z Darsove spletne strani stane vožnja ‘najtežjih’ od Šentilja do Fernetičev (dobrih 200 kilometrov) okrog 40 evrov. Za približno enako dolgo pot priklopnika od Dunaja do Gradca je treba plačati nekaj manj kot 80 evrov, od Bregenza do Innsbrucka pa skoraj 90 evrov. (’Računalo’ avstrijskih cestnin je tukaj.)

Se kdo na Darsu in prometnem ministrstvu pred uvedbo novega (mikrovalovnega ali satelitskega) sistema cestninjenja ukvarja s tovrstnimi kalkulacijami in ‘transportno rento’ ali so, kdor in koliko je pač ‘pristojen’ za to, zaposleni predvsem ali zgolj s tem, kdo bo dobil posel uvedbe in upravljanja novega cestninskega sistema?

Če sem si dobro zapomnil, je nekako tretjino te dni odprtih avtocestnih odsekov v Prekmurju financirala EU iz kohezijskih skladov. S črpanjem sredstev iz njih - in strukturnih skladov - so precejšnje težave, iz obojih pa je mogoče pridobiti sredstva za infrastrukturne in regionalne projekte. Če jih sami ne znamo pripraviti - je morda kje stranka s kandidatom za gospodarskega ministra, ki bo najel ekipo zunanjih (tujih) izvedencev za pripravo teh projektov? Ki bo najel profesionalno ekipo lobistov za to, da projekti dobijo v Bruslju blagoslov? Ki bo poskrbel za takšen zakon o javnih naročilih, da bo dela mogoče oddati v razumnem roku in v enakem roku dobiti tudi neoporečno izvedena dela?

Ali pa naj se tolažim s tem, da železniška nesreča, kakršna se je zgodila pred nedavnim na Češkem, pri nas ni mogoča? Ker vlaki pač ne vozijo 140 kilometrov na uro.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |