Kdo bo vlagal v izobraževanje slovenskih ptičev?
vojko, nedelja, 17. avgust 2008Po podatkih s spletne strani nemškega ministrstva za okolje je v Nemčiji instaliranih za kakšnih 30 krških nukleark vetrnih elektrarn. Največ (po zveznih deželah) na Spodnjem Saškem, Saške (od koder sta prvi od spodnjih fotografij) pa (niti) ni med prvimi petimi. V Avstriji (naslednje fotografije) je bila junija 2006 skupna instalirana moč vetrnih elektrarn za poldrugo krško nuklearko, za približno toliko pa je bilo takrat odobrenih projektov. Če pustim ob strani porabo električne energije na prebivalca in vzamem za merilo le število prebivalcev, bi morala imeti Slovenija v vetrnih elektrarnah zdaj za ’svojo’ polovico Jeka (približno 300 megavatov) instalirane moči. Morala? Ja, pa ne zato, da bi bila ‘dobra’ kot Avstrija, ampak ker gre v smeri obnovljivih virov električne energije celotna EU. Po enem od scenarijev agencije za prestrukturiranje energetike (Franko Nemac v Obnovljivi viri energije kot razvojna priložnost) naj bi jih 500 megavatov dobila do leta 2020. A bo do takrat treba poskrbeti tudi za izobraževanje slovenskih ptičev, sicer se menda ne bodo znali izogibati velikim vetrnicam.
od Dunaja proti meji s Češko (smer Mikulov oziroma Brno) gradijo novo avtocesto
ob povečavi te fotke boste morda v levem zgornjem kotu videli ‘madež’ oziroma ptiča, ki se je izognil morilskim vetrnicam
foto: Luka
Mednarodni elektroenergetski konzorcij, ki ga sestavljata nemška elektrokoncerna Eon in Ewe ter švedski Vatenfall, te dni v Severnem morju, 45 kilometrov severno od Borkuma, začenja graditi prvi nemški ducat vetrnih elektrarn na morju s skupno močjo 60 megavatov. Alpha Ventus, kakor se po pisanju Spiegla imenuje projekt konzorcija, je namenjen raziskavam, zbuja pa velikanske upe (tudi na dobiček, seveda, ne le na ‘brezplačen in večen’ vir energije) in bojazni hkrati. Nemški urad za morsko plovbo je v Severnem morju in na Baltiku namreč že določil dvajset območij, na katerih je mogoče graditi vetrne elektrarne, nemška vlada pa načrtuje, da jih bo do leta 2020 zgrajenih za skupno 10.000 megavatov (nekako polovica sedanj instalirane moči) oziroma približno petnajst krških nukleark, s čimer bi vetrna elektrika dosegla petino skupne proizvodnje elektrike v državi.
Morske lokacije imajo v primerjavi s kopenskimi po dosedanjih ugotovitvah predvsem dve prednosti: s kopnega jih ni mogoče videti in zato ne zbujajo protestov lokalnega prebivalstva, veter na morju pa je močnejši in stalnejši kot na kopnem. Na drugi strani pa je gradnja na morju bistveno bolj zahtevna in dražja (po ocenah približno trikrat od tiste na kopnem), prav tako vzdrževanje. Po Spieglovih podatkih je zato od svetovne skupno instalirane »vetrne« moči kakšnih 100.000 megavatov samo odstotek na morju.
Objavljeno pod k, zdravje in okolje, gospodarstvo | 
| 
|
Glede na to, da poznaš tematiko, bi prosil za info. Kakšno moč naj bi imel novi blok jedrske elektrarne Krško, o katerem se govori in koliko vetrnic bi potrebovali, da bi ga lahko nadomestili. Zanima me tudi, koliko površine bi zavzele toliko vetrnic. To so podatki, ki zanimajo marsikaterega Slovenca.
Hvala in lep pozdrav!
kerlc, Darja pozna zadeve bistveno bolje, ampak je trenutno na dopustu (naj uživa!); kolikor sem sledil, je bilo na Volovji rebri govora o 29 vetrnicah s skupno nekaj manj kot 25 megavati instalirane moči; kar zadeva drugi blok Jeka pa gre menda za 1000 MW.
http://www.novogradnje.com/sl/.....arke_.html
Če to drži, potrebujemo kot alternativo novemu bloku 1160 takšnih vetrnic. Je to res ekološka alternativa jedrski energiji? Posebej, če upoštevamo, da je veter dokaj nepredvidljiv vir energije.
Ne vem, meni se zdi, da dajo vetrnice premalo od sebe, da bi lahko o njih resno razmišljali kot elektrarnah priložnosti. Vsaj v takšni obliki ne.
drži mnenje mojega predhodnika. ne vem tudi od kod abotni cinizem naslova prispevka, ki je nevreden dosedanjih - naj ponovim. na svetu imamo en okoljski problem, gre za prenaseljenost planeta s človeško populacijo, ki je za svojo rast trajno uničila ekosisteme in rodovitno prst. najhujša posledica dosedanjih človekovih prizadevanj za nadaljno rast njegove populacije je genocid nad divjim življenjem (tisoče in tisoče izumrlih vrst). pri tem je ena od najučinkovitejših bila nemško govoreča ljudska populacija (včasih je bila Evropa gozd vsepovsod).
ni mi jasno kakšni so kriteriji pri pozitivni obravnavi vetrnic, omenjeni z izobraževanjem ptičev, ki jih skoraj ni več je vsekakor nedostojen zdravorazumskega pogleda. zakaj le zaustaviti nadaljni pokol vsega kar živi več kot mesec dni in ne konča na krožniku upravljalcev z ekotehnologijami? zakaj? pa za človeka vendar gospod pisec prispevka. za pravnuka. kako? ja, najprej z zmanjšanjem populacije ljudi s kontrolo natalitete, potem pa sonce, znanje in srca (ukradeno od ministra Turka).
kerlc, gotovo si opazil, da nisem govoril o veternicah kot alternativi drugemu bloku Jeka ali kateremu koli drugemu viru. Morda pa so lahko eden od virov, kolikšen, nimam pojma.
james, za pravnuka? Čigavega? In koliko pravnukov bi smelo po tvoji oceni še biti?
A je nejasno to glede pravnuka? Gre za vašega, njegovega, mojega in gepardovega, črne mambe ali črne vdove oz katerekoliže golazni, ki je še prisotna z nami. Za možnost, da sobivajo. Zakaj le bi to rabili, saj nikogar razen klavnih živali ne rabimo? No, odgovor na to pa ne bom podajal. Upam vsaj, da ne na Razgledih. Zakaj imajo druga živa bitja pravico do življenja?
Številke? Toliko, da vsem živim bitjem omogočimo pravnuke.
trdim, da je odgovor v “ena družina - en otrok”. fanatizem? Tako ga vidi velika večina (nekateri me zato pošiljajo na psihiatrijo - od tod raje nadimek, kot polno ime), sam ga ocenjujem, kot edino pravilno ravnanje človeštva, neprimerno bolj odgovorno, kot klanja v brezštevilnih vojnah.
A trdim nazaj? Nikakor, trdim naprej k naravi z znanjem, tehnologijo in srcem (čeprav ponovno malo kradem misli).
james-ortonaravovarstvenik
james, ali morda ne opazite, da v vsakem prispevku pišete isto. Prenaseljenost. Ste morda pomislili, da niste čisto navaden ljudomrzneš. Sej morda se vam ni treba iti turizma, ki ga tako sovražite, da bi videli da planet le ni tako preposeljen. Je prav lep, če je sončen deluje tudi vzpodbudno na ljudi. UVja je trenutno že zelo obvljadljiva količina, pokukajte kaj vn, ukradite še kanček optimizma ministru Turku. Če pa najdete v naravi kak primer bitja, ki je uspelo preživeti zaradi lastnega samoomejevanja pa prosim, bom zelo z veseljem prebral. Ste morda pomislili da nismo stroji, ki se jim vsili algoritem, ki nas (vas) pripelje do željenega rezultata. Živite vendar! Ne vem kaj žene vas (morda objavljanje ponavljajočih prispevkov) ampak morda nas je pa vseeno večina takih, ki smo še tako zelo povezani z naravo, da nas žene le življenje naših potomcev. Da se iz dneva v dan trudimo le zato, da bi imeli naši otroci brezskrbne počitnice? Bomo lahko ustvarjalni, če nam bo kdo postavil meje, ki jih postavljate vi? Ali Kitajci niso dovolj dober neuspel eksperiment? Zakaj bi bilo življenje mojih desetih, srečnih in ustvarjalnih potomcev manj vredno od vašega, očitno zagrenjenega in neproduktivnega, ker ste bili vi tu prej? Prvi pride, prvi melje logika torej. Ampak še vedno je v naravi na dolgi rok zmagal boljši. Več nas je boljši smo. In zato rabimo vedno več energije in izbrati moramo manjše zlo. Morja, ki ga ne bi videlo lokalno prebivalstvo žal nimamo….
seveda se ne strinjam z vami - ka rpišete je veljalo tisočletje nazaj. ponavljam - eh, ne bom.
gre preprosto za odgovornost do življenja in razlaga, kot jo s svojimi desetimi ponujate je svojevrstno zrcalo realnosti, ki jo označuje konzumacijska faza teritorialnega vedenja (raziskovalni nagon je hierarhično najmočnejši pri živih bitjih, pred prehranjevalnim in razmnoževalnim) tako lepo videna v morijah vojn, kjer se veča mortaliteta,..
človeka maram, človeštvo ne