Na petih kilometrih mi je, po približnem štetju sopotnika, deset semaforjev in 150 prometnih znakov (talne oznake niso vštete in tudi za vožnjo po središču mesta ni šlo) povedalo, kaj in kdaj smem in česa ne, kaj je priporočljivo, kaj lahko, kaj moram, kaj me čaka, kaj bodo storili drugi … Kaj bi se zgodilo, če te (pločevinaste? plastične?) znakovne solate na drogovju ne bi bilo, si je mogoče približno predstavljati, če se spomnite, kako zgleda promet v konici, ko zmanjka elektrike in ‘izpadejo’ semaforji. Pa vendar - bi bile slovenske ceste nujno (še bolj) krvave (in zastoji še večji), če prometnih znakov sploh ne bi bilo? Niti talnih oznak, semaforjev, celo višinske razlike med pločnikom in cesto ne?

Včasih se zdi, da imamo vso to, marsikje nepregledno prometno signalizacijo predvsem zato, da vemo, kdaj kršimo predpise. Nizozemska Makkinga je vas z dobrimi tisoč prebivalci, menda prvi kraj v Evropi, ki shaja brez prometnih znakov. Nizozemec je tudi avtor vseevropskega pilotskega projekta shared space Hans Monderman (letos januarja je umrl) z univerze v Groningenu. Zamisel ‘za’ projektom je preprosta: če ne bo znakov, bodo ljudje/udeleženci v prometu bolj pozorni, previdni in uvidevni, saj se ne bodo mogli zanašati na znake in ‘pravice’, ki jim jih ti dajejo.

Kakor je na spletni strani poročal Spiegel, so nedavno tudi v spodnjesaškem mestu Bohmte (pri Osnabrücku) v središču mesta ‘obdržali le še desno pravilo in načelo medsebojnega upoštevanja prometnih udeležencev, tudi pločniki so v isti ravni s površino ceste. Tudi Bohmte s približno 13.000 prebivalci (kot edino nemško mesto) sodeluje v omenjenem projektu.

Po Spieglovih podatkih je v Nemčiji v veljavi 648 različnih prometnih znakov, po vsej državi pa jih stoji več kot 20 milijonov. Psihologi so menda že davno ugotovili, da dobrih dve tretjin znakov udeleženci sploh ne zaznajo, na drugi strani pa pre- in zapovedi izzivajo odpor: vozniki, ki ustavijo pred prehodom za pešce, so prepričani, denimo, da imajo sicer v vseh drugih primerih ‘pravico’ nikoli ne dati prednosti pešcu. Z vedno novimi prehodi, semaforji, talnimi oznake in območji umirjenega prometa, pa je približno tako kot z vedno novimi zakoni. So tukaj in ‘nekaj urejajo’, nered pa je v bistvu vse hujši. Brezštevilni prometni znaki tako neredko tudi upočasnjuje promet in poslabšujejo prometno varnost.

Spomnim se še časov, ko je bila, recimo, Murska Sobota brez enega samega semaforja. Ja, je že kar kakšna dobra tri desetletja nazaj. Ne vem zakaj, a stežka si jo znova predstavljam brez njih (in vse druge signalizacije). No, predvsem promet.

Objavljeno pod življenje s slogom, opilki | | |