Za EU dela armada birokratov
darja, četrtek, 14. avgust 2008Evropska unija zaposluje armado birokratov. Kar 170 tisoč ljudi dela neposredno v evropskih institucijah in posredno v evropskih agencijah, političnih odborih, misijah EU v tujini in predstavništvih držav članic pri EU. To pomeni, da za EU dela bistveno več ljudi, kot jih šteje britanska vojska (107 tisoč), ugotavlja v svoji študiji nevladna organizacija Open Europe.
Evropska komisija trdi, da je v evropskih institucijah zaposlenih manj birokratov kot v administraciji srednje velikega mesta v Evropi. Toda če upoštevamo celotno sliko, je evrokratov toliko, kot je prebivalcev v srednje velikem mestu v Evropi, ugotavlja Open Europe.
Open Europe analyst Nick Cosgrove said: “The Commission desperately tries to play down just how many people are now working for the EU. They are extremely secretive about the number of people who are working to churn out regulations.”
Ljudje, ki delajo za evropske institucije niso izvoljeni na volitvah, zato jim ni potrebno polagati računov državljanom Evropske unije. Toda ti ljudje imajo zelo velik vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev EU, vplivajo na vse od cene električne energije in hrane do tega, kako imamo organizirano zdravstvo na nacionalni ravni. Veliko število ljudi, ki delajo za Evropsko unijo, odraža njihov vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev, razlagajo v Open Europe. Težave pri zbiranju podatkov, koliko birokratov dejansko dela za EU, pa po njihovih besedah dokazujejo, da Evropska unija ne deluje transparentno. “To je zelo zapletena in nepregledna instititucija, ki je na široko odprta za vplive lobistov in drugih interesnih skupin,” pravijo v Open Europe.
On its website, the Commission suggests that the number of people required to run the EU is 32,000 - the number of people working in the Commission. Some of its publications, including “How the European Union works - your guide to the EU institutions”, even claim the number of “European civil servants” is 23,000. A further dig into the Commission’s figures - which are not readily accessible on the website - shows that its official calculation of the number of staff working for the EU as a whole is actually 43,564. But research by Open Europe shows that even this is a huge understatement. The actual number of individuals required to run the EU is in fact closer to 170,000 - more than 7 times the 23,000 figure sometimes cited by the Commission. In order to function, the EU relies not just on Commission staff, but on a myriad of institutions, agencies, lobbyists, and experts, plus thousands of bureaucrats based in member states.
Največ ljudi, 34.335, je zaposlenih na evropski komisiji. Dodatnih 13.988 ljudi je zaposlenih še v preostalih glavnih institucijah, ki so evropski parlament, svet EU in sodišče evropskih skupnosti. Evropsko računsko sodišče, ekonomsko-socialni odbor, odbor regij, evropski varuh človekovih pravic, evropski nadzornik podatkov, Evropska centralna banka, evropska skupina za investicije in evropska šola za administracijo imajo 5100 zaposlenih, navajajo v Open Europe. Evropske institucije skupaj tako zaposlujejo 53.423 ljudi, toda v njih je zaposlenih manj kot tretjina vseh evrobirokratov.
However, on top of these, the EU also employs thousands of other bureaucrats. In fact, the core institutions represent less than a third of all EU bureaucrats, since most of the EU’s work takes place elsewhere: policies are drawn up and co-ordinated by committees whose memberships until recently remained secret, while much of the EU’s executive power depends on devolved agencies and bureaucracies. It is in these unaccountable, unpublicised and, for many Europeans, unheard of groups that the bulk of the EU bureaucracy can be found.
Postopki za sprejemanje predpisov so v EU po navedbah Open Europe zelo zapleteni in nejasni, zaradi tega je zelo težko ugotoviti, koliko ljudi sodeluje pri pripravi, implementaciji in nadzoru predpisov. Po podatkih, do katerih so se dokopali, samo pri pripravi osnutkov in pripravi podlag za implementacijo sodeluje 62.026 evrokratov. Ta podatek se nanaša na odbore, ki dejansko pripravljajo predpise in delajo za tesno zaprtimi vrati. Večino tega dela opravijo v strokovnih skupinah, in skupinah na svetu EU, ki se imenujejo komitološki odbori. Strokovnih skupin je zdaj 1175, ker je v vsaki v povprečju 38 ljudi, v njih sodeluje 44.650 oseb. To so ljudje iz evropskih institucij in področij, ki so izveedenci za določena področja, in ljudje, ki imajo za sprejem določenih predpisov in odločitev poslovni interes. Na seznamu delovnih skupin so recimo Delovna skupina za direktivo o dvigalih (84 članov), Strokovna skupina za mineralno vodo (60 članov) in Strokovna skupina za arome (70 članov).
Strokovne skupine predloge predpisov, ki jih pripravijo, pošljejo v sprejem v evropski parlament, kjer poleg 8190 zaposlenih dela še 2724 lobistov. Po potrditvi v parlamentu o predlogih predpisov razpravljajo še na delovnih skupinah v okviru sveta EU, v katerih sedijo predstavniki držav članic EU. V teh skupinah sodeluje 2600 zaposlenih na stalnih predstavništvih članic pri EU in 6800 ljudi iz pripravljalnih skupin, ki poročajo ministrstvom v prestolnicah.
Za implementacijo predpisov je pristojnih 247 komitoloških odborov, v katerih sodeluje 7900 ljudi. Ko je zakonodajni proces končan, EU potrebuje še 36 agencij, ki skrbijo za usklajevanje znotraj držav članic. Med temi agencijami so recimo Evropska agencija za varno hrano (372 zaposlenih), Evropska agencija za varnost in zdravje na delovnem mestu (64 zaposlenih) in Urad za harmonizacijo na notranjem trgu (742 zaposlenih). V vseh tovrstnih agencijah in uradih je zaposlenih 7.300 ljudi, vendar so ti podatki le okvirni, navajajo v Open Europe.
Postopki s tem še niso končani, saj predpisi EU ne morejo biti uveljavljeni brez sodelovanja birokratov v državah članicah. Pri tem jih sodeluje med 17.900 in 36.200. Poleg zaposlenih v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu ima EU v tujini 11 misij. Zanje Unija po lastnih podatkih potrebuje 10.500 ljudi. Za misiji v Čadu in na Kosovu je predvidenih po 3000 pripadnikov.
O predlogih predpisov v EU večinoma odločajo ljudje, ki niso izvoljeni na volitvah, in neznani “izvedenci”, ob tem lahko tako rekoč ves čas, ko je posamezni predpis v postopku sprejemanja, nanj vplivajo interesne skupine in lobisti, opozarjajo v Open Europe.
In potem se ta velika srečna družina evrokratov čudi zakaj pade “ustava” EU na referendumu. Avstro-ogrska birokracija je bila pravi nebogljeni palček v primerjavi z EU…
grozljivo - in posledica je, da pri odnosih z EU potem komuniciraš s to eurokratsko armado, ki si enostavno mora najti delo (in kaj bi drugače z ljudmi?), sam pa se izgubljaš v njihovih napotkih, ki se glasijo, a si niste prebrali je na strani http//.. in ima čez 100 strani samo za prvo od brezštevilnih pravil, ki jih moraš upoštevati, da dobiš € z zamudo. Tudi doma smo družba uslug, kar pomeni, da birokratsko prelagamo papirje (en računalnik več, tri nove zaposlene in pet novih obrazcev; pa nezaposlenost pada )
Precej populisticno zastavljen clanek z ogromno posplosevanja. Ce clovek kot evrokrate steje vse lobiste, svetovalce, sodelavce v nacionalnih birokracijah, strokovnjake, clane komitoloskih skupin, itd., potem bi bilo smiselno steti se recimo vse kmete, ki dobijo denar iz proracuna EU, vse studente, ki studirajo preko erasmusa, pa vse ostale delavce, ki gradijo cistilne naprave ipd., ki so sofinancirane iz strukturnih skladov….prosim no, neumnost, posebej zato, ker je clanek zastavljen v smislu - mi moramo pa vse to placati.
Ce si ze tako siroko zastavis pojem evrokrata, potem je iz tega smiselno izpeljati zgolj zakljucek, da EU veliko polaga na sirok kompromis pri sprejemanju odlocitev. Lobisti, nacinalni sodelavci, strokovnjaki, komitologija - vsi ti so ali predstavniki civilne druzbe, izvoljenih teles ali pa podjetniskega sveta.
In res, ce torej vzamemo raje realno stevilko zaposlenih v EU institucijah, ki je okoli 50.000, in jo primerjamo recimo samo s Slovenijo, ki je mala drzava, brez regionalne ureditve in ima okoli 35.000 drzavnih uradnikov, potem je pomojem kaj hitro jasno, kako (ne)velika je ta evrobirokracija. Da sploh ne zacenjamo o kolicini potrosenega denarja, ki je minorna…
Ker sem nekaj časa delal tako v Evropski komisiji kot v slovenski državni upravi, lahko povem, da je profesionalnost evropskih uradnikov na veliko višji ravni od slovenskih, da se sploh ne pogovarjamo o obremenitvi, odgovornosti in obvladovanju zahtevanih znanj.
Glede na to, da Darja dela v Bruslju, bi od nje pričakoval tudi ovrednotenje prispevka Open Europe, ki ga tako nekritično povzema.
Za 500M EU sse vedno dela manj birokratov kot za 2M dezelico na soncni strani Alp! Ampak je EU vedno hvalezen predmet kritike kot prej YU ali Washington v ZDA.
vsaka od držav v EU ima svoje birokrate (in to tako številčne, kot so npr. v Italiji, španiji ali Franciji), k temu je treba prišteti še eurokrate, preden se gremo sprenevedanja. In to je poanta - če nekdo relativizira, da za celo EU dela relativno manj eurokratov, kot za 2,3 do 3 MIO državnih slovenskih birokratov je seveda primerjal neprimerljivo. ja, eurokracija je dodatno in sila komplicirano breme, ki spominja na Kafkin Grad še bolj, kot državni birokrati, saj se državljani posameznih držav v svoji birokraciji še kar znajdejo (dolga leta izkušenj).
Eurokracijo ali drastično zmanjšati in jo decentralizirati tako, da večino njenega dela prevzamejo centri po posameznih državah - tam pa se državna birokracija sorazmerno zmanjša - ne mi prodajati zgodbice za lahko noč, eurokracija je še ena več in tukaj je problem. In kot tako jo edino lahko ocenjujejmo, kot še en birokratski labirint več.
Nasa decentralizacija na 14 pokrajin je lahko uzor za EU birokracijo! Pa sse 20 ministrstev na 4M pridnih rok…
Osebno se ne bi tako strasno sekirala, ce me prav vsi PR prispevki o delu Evropske komisije ne dosezejo.
Drzavljani pa imamo Open Method of Coordination in Interactive Policy Making in lahko sodelujemo:
http://ec.europa.eu/yourvoice/.....dex_en.htm
Prispevkov iz Slovenije je zelo malo
zelo koristnen link. hvala.