Sposobnost Slovenije za učinkovito črpanje evropskih sredstev ponovno postaja tematika razprav ekonomistov in tudi predvolilna tematika. Trenutno veljavni sistem dodeljevanja evropskih sredstev se, čeprav nekoliko spremenjen v primerjavi z obdobjem 2004-2006, že kaže kot ne najbolj optimalen. Zato je treba, dokler je še čas in na kar opozarjajo tudi nekateri ekonomisti, da se razmisli o tem kako izboljšati učinkovitost črpanja evropskih sredstev. Čeprav je vreča 4,2 milijard evrov evropskega denarja res videti velika in čas do leta 2013 (oz. do 2015 ko je sredstva možno počrpati) relativno dolg, evropski denar ni magičen in ne pride sam.

Dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v intervjuju v Dnevnikovem Objektivu z dne 26.7.2008 glede črpanja evropskih sredstev pravi takole:

_{V Sloveniji prav tako potrebujemo bolj resno analizo o javnofinančnih tveganjih, ki so povezana s črpanjem sredstev iz proračuna EU. V prvi polovici leta smo pridobili za vsega 142 milijonov evrov teh sredstev, čeprav rebalans državnega proračuna predvideva priliv v višini kar 783 milijonov evrov. To, da smo v pol leta dejansko počrpali manj kot 20 odstotkov vseh predvidenih sredstev, nedvomno kaže, da imamo resne težave na tem področju, res pa je, da je dinamika črpanja v drugi polovici leta vedno višja.}

_{So ministrstva morda pretiravala pri načrtovanju črpanja?
Verjetno, primerjave med načrtom in dejanskim črpanjem že kažejo na to. Tudi lani je bil razkorak med načrtovanim in dejanskim črpanjem dokaj velik, vendar tega nisem izpostavljal kot problem, saj je bilo to prvo leto nove finančne perspektive, ko so se programski dokumenti šele sprejemali. Letos vsega tega ni, črpanje pa še vedno ne gre. Očitno prihaja do problemov na relaciji med resornimi ministri in ministrstvom za finance pri potrjevanju dokumentacije, ki jo je treba poslati v Bruselj. Ker tudi trenutno dinamika pošiljanja zahtevkov za izplačila v Bruselj ni ravno velika, tudi prihodnji mesec ali dva ni pričakovati bistvenega povečanja prilivov iz naslova kohezijske politike…}

_{Kaj je vzrok?
Zagotovo velika fluktuacija ljudi, ki na posameznih ministrstvih delajo na področju potrjevanja izdatkov, ki naj bi bili upravičeni do financiranja iz proračuna EU. Ti morajo namreč čim hitreje potrjevati izdatke, kar seveda povečuje možnosti napak, še zlasti, ker so ti ljudje pogosto začetniki brez ali z zelo malo prakse. Poleg tega imajo zaposleni na teh področjih pogosto zanimive zaposlitvene alternative v zasebnem sektorju.}

_{Ste opazili, da minister Žagar pri predstavljanju podatkov o uspešnosti črpanja navaja zneske, ki so jih porabniki dobili iz državnega proračuna? Torej še preden v Bruslju ugodijo zahtevkom ministrstva za finance.
Tega ne vem, dejstvo pa je, da iz vlade dobivamo zelo različne informacije o črpanju sredstev EU. Minister Žagar nas prepričuje, da je vse v redu in da smo skoraj najboljši na tem področju, suhe številke o črpanju evropskih sredstev, ki jih objavlja ministrstvo za finance, pa nam govorijo neko popolnoma drugačno zgodbo.}

_{Je sedanja finančna perspektiva ključna za naš razvoj glede na to, da po letu 2013 ne bomo več upravičeni do tolikšnih sredstev?
S stališča sredstev EU brez dvoma. Nekje okoli leta 2013 bo Slovenija verjetno že blizu povprečja razvitosti EU, to pa seveda pomeni, da bomo izgubili dostop do znatnega dela kohezijskih sredstev, ki so namenjena temu, da manj razvite države članice hitreje dosežejo povprečno stopnjo razvitosti EU.}

Na to, da večina ne ve, kako priti do denarja opozarja tudi prispevek Pop TV, ki je sicer malce tudi predvolilno obarvan. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je v Sloveniji odgovorna za pripravo in usklajevanje strateških dokumentov z Evropsko unijo, na podlagi katerih lahko Republika Slovenija prejema strukturna sredstva iz evropskega proračuna, v sporočilu za javnost objavlja odziv na prispevek Pop TV kjer navaja poglavitne dosežke Slovenije pri črpanju sredstev v obdobju 2004-2006, kot že izvedene aktivnosti za obdobje 2007-2013.

Kljub temu, da teče šele drugo leto nove finančne perspektive (ki traja od 2007 do 2013), pa so opozorila na učinkovitost črpanja zagotovo umestna, predvsem zato, da ne bomo leta 2013 ugotavljali kaj vse bi bilo treba storiti prej ali še pravi čas spremeniti.

V obdobju 2004-2006, ko je bila Slovenija kot članica Evropske unije prvič deležna pravic črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, je bilo predvsem obdobje učenja postopkov in navajanja na novo obdobje 2007-2013 kjer ima Slovenija na razpolago za črpanje 4,2 milijardi evrov. Kako uspešna bo pri tem, pa je odvisno predvsem od nje same. Informacije o evropskih strukturnih skladih in kohezijskem skladu, sistemu dodeljevanja, javnih razpisih in drugem je možno najti na posebni spletni strani www.euskladi.si.

Kot podlage za črpanje evropskih sredstev so bili pripravljeni dokumenti: Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 in na podlagi tega trije operativni programi: (1) operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov; (2) operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture in (3) operativni program razvoja človeških potencialov. Dodeljevanje evropskih sredstev opredeljuje Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013.

Sistem dodeljevanja evropskih sredstev je v Sloveniji razmeroma zapleten in zahteven. (Da je sistem kompleksen, pove veliko že podatek, da pravilnost postopka npr. javnega razpisa in dodeljevanja evropskih sredstev, ki ga vodi ena oseba, v nadaljevanju kontrolira 4 do 5 oseb.) Na podlagi izkušenj iz obdobja 2004-2006 je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb, pri čemer je služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko postala eden pomembnejših organov znotraj vlade, saj opravlja naloge upravljanja evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada.

Dejstvo je, da si je slovenska javna uprava nekaj izkušenj o postopkih črpanja evropskih sredstev pridobila s predpristopnimi programi (npr. Phare), vendar pa se je samo črpanje sredstev kohezijske politike izkazalo kot precej zahtevno. Kadrov, ki bi imeli ustrezne izkušnje, ni dovolj, navzlic izkušnjam iz obdobja 2004-2006, ki so si jih uprava ter podjetja in drugi pridobili, ko so se navajali na nov sistem. Zaposleni v državni upravi, ki delajo na dodeljevanju evropskih sredstev, morajo (1) pravilno izpeljati postopke in (2) izbrati dobre projekte. Ob kakršnikoli morebiti odkriti nepravilnosti je treba sredstva, ki so bila nakazana upravičencu (podjetju, posamezniku, kmetu ipd.) in jih je ta nenamensko porabil ali se izkaže, da jih je neupravičeno pridobil, vrniti. Izplačila upravičencem se vedno izvedejo iz državnega proračuna, nato pa se vsa dokumentacija pošlje v pregled Evropski komisiji in če ta ugotovi, da nekateri zneski niso upravičeni v celotni višini, se zgodi, da je nakazilo (oz. refundacija) v slovenski proračun manjše, kot je bilo plačilo iz proračuna. Zato je pravilnost celotnega postopka dodeljevanja toliko bolj pomembna. O dejanskem črpanju evropskih sredstev torej lahko govorimo takrat, ko so zahtevki za izplačila posredovani v Bruselj, Evropska komisija pa jih potrdi in sredstva nakaže v slovenski proračun.

Ustavimo se še pri administrativni usposobljenosti zaposlenih v državni upravi, ki delajo na dodeljevanju evropskih sredstev. Administriranja je res zelo veliko, kar vključuje tudi pregledovanje fasciklov dokumentacije, računov, potrdil o plačilu itd., kar je delo, za katerega človek ne potrebuje ravno univerzitetne stopnje izobrazbe, še manj magisterija ali doktorata znanosti. Zaradi navedenih dejstev, zaradi zapletenosti sistema dodeljevanja evropskih sredstev in zaradi ne najboljših plač v državni upravi, je fluktuacija kadrov, ki delajo v postopkih dodeljevanja evropskih sredstev, precejšnja.

Smiselno bi bilo, da se o tem odpre razprava med vsemi vključenimi v postopke dodeljevanja, upravljanja in nadzora (vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ministrstva, javne agencije in javni skladi, urad za nadzor proračuna, računsko sodišče in drugi) in upravičenci oziroma tistimi, ki so jim ta sredstva namenjena (podjetja, samostojni podjetniki, itd.). Le tako bomo dosegli, da se bo učinkovitost črpanja sredstev povečala in da bodo sredstva dosegla svoj namen.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |