Comments on: Lahkomiselno merjenje mišic v slovenskem elektrogospodarstvu

By: darja

darja — Mon, 11 Aug 2008 14:36:45 +0000

@igor
če se prav spomnim, so nekatera elektrodistribucijska podjetja po liberalizaciji trga za podjetja ob državnem lastništvu vzpostaviti trg, a niso uspela, ker je politika ugotovila, da bi s tem izgubila možnost za kadrovanje svojih zaslužnih ljudi v ta podjetja. Ta podjetja in tudi druga elektroenergetska podjetja lahko ostanejo v državni lasti in se obnašajo tržnjo, razvijajo novo ponudbo, investirajo v inovacije, če se oblast do njih ne obnaša kot politika, ampak kot lastnik. Ne kot lastnik, ki skuša v čim krajšem času pobrati čim več (tuje in domače slovenske kobilice), ampak kot pamenten dolgoročni lastnik, ki zahteva zmerni profit ob vlaganju v razvoj in skrbi za zanesljivo in varno oskrbo. Pa še nekaj je v elektrogospodarstvu treba razumeti: to je celovit sistem od proizvodnje prek prenosa do distribucije v vsako posamezno gospodinjstvo. Ta sistem mora delovati usklajeno, ne pa vsak del posebej. Se strinjam, lastnik je tisti, ki določa poslovno kulturo, zahteva, da dobiček ne prevlada nad javnim interesom, enake omejitve seveda veljajo tudi za prikazovanje velikih izgub s pomočjo različnih računovodskih trikov, ki smo jim bili priča v preteklosti. Res je, zgolj privatizacija distribucije ni odgovor, enako kot tudi privatizacija proizvodnje ne.

By: igor vidmar

igor vidmar — Mon, 11 Aug 2008 06:22:50 +0000

@darja: hvala za pojasnilo; ampak ali ne dodatno potrjuje istega protislovja? “država bi morala poskrbeti za tržno obnašanje”:o, ampak kako naj to naredi, ko pa je tržno obnašanje po definicji “protidržavno” in le na Smithovem “idealnem” trgu včasih skladno z občim dobrom? Upam, da ne poenostavljam preveč. Tržno obnašanje v španoviji z državo, točneje: vlado se mi zdi na tako ne-čistem trgu kot je energetski, v nujnem protislovju z interesi potrošnikov oz. javnim interesom. Dobra stara “pravna država”, ki naj bi varovala javni interes & potrošnika & konkurenčnost(poleg dobre gospe Kutinove,ki je kar nekam izginila), je vselej že v defenzivi, sploh pa lahko varuje le - zakonitost;torej zakone, ki si jih gospodje a la Robert Golob napišejo na kožo, če vedo, da bodo od tega kot zasebniki imeli korist. Če sem malo patetičen, v takšnem sistemu je “profit” nujno pred “ljudmi”.

Zato se mi zdi pomebno, v kakšni lasti je elektrika. Ker je “država”-seveda drugačna kot ta-vendarle še glavni instrument javnega interesa in le kot lastnica in neposredna upravljalka lahko zagotovi energetsko politiko in upravljanje v javnem interesu, -in tustrezno poslovno KULTURO upravljanja (pa seveda tudi potrošniško kulturo varčevanja itd.).Star zgled te vrste je bil po moje celo ameriški elektro-sistem , zgrajen z javnimi sredstvi New Deala, ki je več kot 40 let, tja do do Reagan-Bush-Clintontonove divje deregulacije=privatizacije zagotavljal poceni in stalno energijo. Ta naša in evro-mešanica “države” in privatizacije pa se mi zdi- in tudi vam, če se ne motim- točno recept za packarije, ki se dogajajo. Zame še več privatizacije distribucije pač ni odgovor. Zasebno podjetnost, tržna konkurenco itd. pa naj država spodbuja na polju razvoja novih tehnologij energetske proizvodnje,prenosa, varčevanja, čistosti itd., ne pa pri posnemanja smetane (= distribucije).

By: darja

darja — Sun, 10 Aug 2008 21:45:13 +0000

@Igor
nauk ali sklep te basni je, da bi morala država kot večinska lastnica elektrodistribucij - vlada jim imenuje predsednike uprav - poskrbeti, da bi se ta podjetja začela obnašati tržno, začeti med seboj res tekmovati - kdo da boljšo ponudbo in tako dobi več porabnikov. V tem primeru bi cene šle dol, pa še kakšno drugo storitev bi nam lahko ponudili zraven, se specializirali recimo za odkup električne energije, pridobljene s sončnimi kolektorji na strehah domov in tovarn in podobno. Namesto, da bi razmišljali vnaprej in iskali rešitve za zagotovitev dolgoročno varne in stabilne oskrbe, da bi torej razmišljali strateško, se direktorji med seboj skupaj z ministrom gredo igrice, ki lahko privedejo do mrka. Iz tega vidika so tudi odločbe, ki jih je distributerjem poslal urad za varstvo konkurence zgolj pesek v oči. Poslej se pač ne bodo dogovorili, kako skupaj dvigniti cene, ampak se bodo dogovarjali, kako datume in deleže porazdeliti na vse leto, da bodo ustvarili navidezno konkurenco. Pri tem ni pomembno, ali so podjetja v državni ali zasebni lasti. Med Francozi in Nemci ni razlik, prvi imajo državni monopol, drugi pa zasebnega, cene povsod naglo rastejo in porabniki nimajo nikakršne izbire. Lastništvo ni bistveno, bistveno je strateško razmišljanje. Politiki v Sloveniji za elektrogospodarstvo že leta iščejo strateške partnerje. Vsi obljubljajo pregledno privatizacijo, ob tem pa je v zadnjih dveh letih Bavčrjev Istrabenz povsem nepregledno in skozi stranka vrata postal solastnik podjetja Gen energija, ki prodaja električno energijo iz Krškega.

By: james

james — Sun, 10 Aug 2008 18:29:30 +0000

zopet enkrat mi je všeč ideja majhnih proizvajalcev energije združenih v omrežje podobno internetu. za patente o takih poizvodnih škatlicah, da vanje spravim čevlje pa priznam še nisem slišal. sonce po moje, pa kako energijo shraniti, pa kako varčevati,.. z razumevanjem delovanja svobodnega trga (kaj bi naj to bilo v realnem svetu?) in ali obstaja alternativna definicija leninistični definiciji (vrednost, ki se oplaja) ter videti življenje in smrt v produkcijski formuli - to pa res verjamem, da malokdo zmore, meni ni jasno, a si kdo drzne trditi drugače?

By: Anika - Ana M. Mayerhold

Anika - Ana M. Mayerhold — Sun, 10 Aug 2008 12:36:41 +0000

@igor vidmar
Res je. Ta “način” proizvodnje in distribucije si je “sfinanciral” vam takoljub J.P. Morgan (originalen);
potem se je ta način razširil po vsem planetu. Napaka je bila že v izhodišču; a Morgana so premamili prav “števci”! Da je sistem potraten in v nasprotju z zakoni fizike, dokazujejo, a zaman. Zato je pravzaprav vseeno, razen če odmislimo vlaganja v infrastrukturo in vzdrževanje le te, ker naj bi bila država pri tem bolj razsodna, kdo “kasira”. Števci tečejo in nas molzejo; dobiček je velik in sladek. Rešitev je vsako gospodinjstvo, vsako podjetje, ustanova, vozilo itd. svojo “elektrarno” v velikosti škatle za čevlje! Patenti so izdelani, a kaj, ko je pač tako lepo molsti in graditi termo-elektrarne, hidro-elektrarne, nuklearke itd. in daljnovode in napeljevati žice in žice in žice ter vgrajevati števce, predvsem števce! …

By: Kronik

Kronik — Sun, 10 Aug 2008 11:35:32 +0000

Igor, samo primerjati je treba najbolj liberalen trg energetike v EU, britanski, z najbolj nacionaliziranim, francoskim, in se vprašati, kako to, da britanski porabniki niso v nič boljšem položaju kot francoski, kvečjemu obratno.

Slabost neoliberalnih “analitikov” in neoliberalne Evropske komisije je, da vero v dobrobiti prostega trga postavljajo pred dokaze o delovanju različnih rešitev v praksi. Ko jim predočiš dokaze, je odgovor vedno enak: neoliberalni ukrepi niso bili izpeljani dovolj dosledno; če bi namreč bili, se to ne bi moglo dogajati.

Tako neoliberalci iz vsake debate izidejo kot (moralni) zmagovalci: lahko si pripišejo zasluge za vsak pozitiven trend, negativni trendi pa so dokaz pomanjkljivega izvajanja njihovih politik.

By: igor vidmar

igor vidmar — Sun, 10 Aug 2008 10:49:57 +0000

Sori za dolgo tirado- dovolj bi bilo opozorilo na tole krasno misel:”V skladu s pravili trga in evropsko protimonopolno zakonodajo…si morajo
elektrodistribucijska podjetja konkurirati. To pomeni, da morajo elektriko podražiti ob različnem času in za različne odstotke…”.
Torek: konkurenca je v tem, da se elektrika draži, vendar ne s “kartelnimi dogovori”, ampak…. A kako naj “morajo el.podražiti ob razl.času in za različen odstotek”, če se vsaj o tem ne dogovorijo ali vsaj obvestijo? Sploh ker prodajajo bolj ali manj eno in isto(domačo) elektriko in ker hočejo maksimirat profit? Ah, saj sem vedel, da ne štekam svobodne konkurence…